Mnogi atletski strokovnjaki so rekord ocenili za večen, na listi skoka v daljino vseh časov je še vedno na drugem mestu. Rekordno znamko je v nepozabnem finalu svetovnega prvenstva v Tokiu 30. avgusta 1991 izboljšal Mike Powell (8,95 metra).

Beamon, ki je najprej študiral in treniral na univerzi v Severni Karolini, nato pa se je preselil v Univerzo El Paso v Teksasu, je bil leta 1968 razred zase v skoku v daljino. Zmagal je kar na 22 mitingih, doživel pa je le en poraz. Postavil je osebni rekord 8,33 metra. Svetovni rekord 8,39 metra ni bil priznan, ker je bil dosežen s preveliko pomočjo vetra.

Prava drama se je odvijala v kvalifikacijah na olimpijskih igrah. V prvih dveh poskusih je Beamon prestopil, v tretjem poskusu se je odrinil precej pred letvico in se zanesljivo uvrstil v finale z 8,19 m.

Izjemen skok so merili kar 45 minut
V finalu mu je v prvi seriji uspel sanjski skok. Merilci so potrebovali kar 45 minut za natančno izmeritev dosežka. Napravi niso zaupali, zato so vse skupaj preverili še z navadnim metrom. Ko je uradni napovedovalec povedal 8,90 metra, so gledalci osupnili, Beamon pa sprva ni vedel, koliko je to, saj je bil vajen ameriških meritev (29 stopal in 2,5 inča). Eden glavnih tekmecev in dolgoletni prijatelj Ralph Boston, ki je bil tudi njegov trener, mu je prevedel dosežek. Beamon je padel na kolena od šoka, saj take daljave ni niti slučajno pričakoval.

Drugouvrščeni Beer zaostal kar 71 cm
V finalu je nato skakal le še v drugi seriji (8,04 metra), preostale štiri poskuse je izpustil. Drugo mesto je zasedel Klaus Beer iz Nemške demokratične republike (8,19 m), tretji pa je bil Ralph Boston (8,16 m), ki je do tega dne držal svetovni rekord (8,35 m).

Že zjutraj vedel, da bo to poseben dan
"Atletika je eden najcenejših športov, zato sem se tudi odločil za ta šport. Vseeno si nisem nikoli mislil, da bom svetovni rekorder. To je bila takrat velika senzacija za celotno atletsko javnost. Tisti 18. oktober je bil poseben dan. Že, ko sem se zbudil, sem vedel, da sem pripravljen za zmago. Ni me zanimalo vreme, zlato je bilo rezervirano zame," je spomine obujal 72-letni Beamon, ki se natančno spomni rekordnega skoka: "Prvi skok imam seveda v posebnem spominu. Ko sem pristal, sem takoj vedel, da je šlo zares daleč. Takega občutka nikoli prej nisem imel. Ta skok so merili kar 45 minut, saj elektronska naprava ni bila pripravljena za take dolžine. Navadnega metra niso imeli zraven, eden izmed delavcev je odšel pisarno na stadionu in ga prinesel."

Pred pol stoletja niso tekmovali za veliko denarja
"Imeli smo zares močno ekipo na teh igrah. Tako močne verjetno nikoli nismo imeli v ZDA. V skoku v višino je zmagal Dick Fosbury, ki je izumitelj sloga skakanja. "Flop" uporabljajo še danes. V vseh šprintih smo bili najboljši. Na 100 metrov je zmagal Jim Hines, na 200 m Tommie Smith, na 400 m pa smo osvojili vse tri medalje. Tudi naša dekleta so bila sijajna. Vsi atleti smo se veliko družili. Res so bili to popolnoma drugačni časi," je pojasnil Beamon, ki z nagradami ni veliko zaslužil v karieri: "Mi nismo tekmovali za denar. Takrat nagrade niso bile visoke. Druženje in športni duh sta bila v ospredju. Moj idol je bil Jesse Owens, ki je zmagal na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in našo disciplino postavil na zemljevid najpomembnejših oz. najprestižnejših."

Powell v epskem finalu v Tokiu z rekordom ugnal Lewisa
V petek, 30. avgusta 1991, je bil v Tokiu na sporedu finale svetovnega prvenstva v skoku v daljino. Mike Powell in Carl Lewis sta navdušila gledalce. V peti seriji je Powell postavil svetovni rekord (8,95 m), Lewis pa je imel najboljšo serijo skokov v zgodovini (8,83 - veter, 8,91 - veter, 8,87 in 8,84), vendar je osvojil "le" srebrno medaljo.

"Ko sem doma gledal finale svetovnega prvenstva v Tokiu leta 1991 in videl Powllov skok, sem si rekel, da je res škoda, ker ne morem več tekmovati, saj bi želel izboljšati njegov dosežek. Takrat so vsi pričakovali zmago Carla Lewisa, ki je končal na drugem mestu. Vseeno ima štiri zlate olimpijske medalje, Powell pa nobene. Lewis je bil eden največjih talentov v zgodovini atletike," je poudaril Beamon.

Revija Sports Illustrated je ta svetovni rekord postavila med peterico največjih športnih dosežkov 20. stoletja. Športni novinar Dick Schaap je o tem neverjetnem dosežku napisal tudi knjigo " (popoln skok).