Na fotografiji je prenosni računalnik, oseba tipka po tipkovnici. Foto: Reuters
Na fotografiji je prenosni računalnik, oseba tipka po tipkovnici. Foto: Reuters

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo tokrat vzeli pod drobnogled uredbo EU o varovanju osebnih podatkov.

Zadnja afera s Facebookom in zlorabo podatkov okoli 50 milijonov uporabnikov še vedno odmeva, a slovenski informacijski pooblaščenec do zdaj proti družbenemu omrežju sploh ni mogel ukrepati, tudi če bi hotel, saj Facebook v Sloveniji nima predstavništva. "Takšna zloraba podatkov je bila kazniva že po stari zakonodaji, a ker Facebook nima podružnice v Sloveniji, informacijski pooblaščenec nima pravne podlage za ukrepanje," je pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše. Z novo uredbo EU o varovanju osebnih podatkov prihaja možnost ukrepanja, če bi bili oškodovani prebivalci Slovenije, saj bo podjetje med drugim moralo imenovati predstavnika v Sloveniji. "Vodilni v takšnem inšpekcijskem postopku, ki bi koordinirano potekal v več državah, bi bil organ, kjer je sedež podjetja, v tem primeru bi to bil najverjetneje irski informacijski pooblaščenec," je še pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke.

Kaj bo drugače po 25. maju, ko bo uredba, ki jo poznamo pod kratico GDPR, začela veljati?

Posamezniki se bodo morali izrecno strinjati, da podjetje hrani in obdeluje njihove podatke, prav tako pa bodo morali na enako preprost način imeti možnost, da soglasje umaknejo. Potrošniki bodo odslej lahko izkoristili pravico do prenosljivosti podatkov od enega k drugemu podjetju, ena od novosti je tudi pravica do pozabe. Podjetja bodo morala imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov in obvezno poročati o vdorih v podatkovne baze, pomembna novost pa je tudi ta, da so za kršitelje predvidene celo več milijonske globe. Med večjimi novostmi sta tudi obveza poročanja ter samoprijave v primeru kršitev.

Večja transparentnost

Varstvo osebnih podatkov je trenutno urejeno različno po posameznih državah EU, z uredbo, ki sicer poudarja predvsem transparentnost, tako da bo vsak posameznik v EU lahko enostavno razumel, katere podatke se o njem zbira in obdeluje, za katere namene in na kakšen način se obdelujejo osebni podatki, se bo to poenotilo na evropski ravni. V okviru priprav na uveljavitev teh zahtev v podjetjih v vseh panogah za svoje zaposlene organizirajo ustrezna izobraževanja, izvajajo potrebne dopolnitve računalniške podpore, nadgrajujejo varnostne ukrepe, izvajajo analize učinkov na varstvo osebnih podatkov ter vzpostavljajo sisteme obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. Med številnimi nalogami je tudi imenovanje pooblaščenca za varovanje osebnih podatkov javnih organih in v podjetjih, katerih temeljna dejavnost vključuje obsežno obdelavo podatkov. Te so sicer marsikje imeli že doslej.

Zakona o varstvu osebnih podatkov 2 še nimamo

Iz podjetij so večinoma sporočili, da imajo področje varstva in zaščite osebnih podatkov, njihovo hranjenje in obdelovanje dobro urejeno že zdaj. Bodo pa seveda svoje obstoječe sistem v skladu z usmeritvami splošne uredbe še dodatno izboljšali. Stroškov ne razkrivajo ali pa jih ne znajo oceniti, vsekakor pa za priprave namenijo veliko časa zaposlenih. Slovenija je imela dovolj časa, da se na 25. maj pripravi tudi s sprejetjem Zakona o varstvu osebnih podatkov 2, ki je bil aprila na vladi sicer potrjen, državni zbor pa o njem še ni glasoval. Ena od posledic je, da prehodnega obdobja ne bo, podjetja morajo biti torej čez 10 dni na uredbo pripravljena.

Več v oddaji Koda

Kaj konkretno prinaša uredba dobrega za potrošnike oz. podjetja, zakaj je bila potrebna in kaj se bo spremenilo po 25. Maju? Se dovolj zavedamo pomembnosti osebnih podatkov, ki jim nekateri pravijo nafta informacijske družbe? Bo z novimi predpisi transparentnost večja in bomo po novem bolj konkretno vedeli, kaj vse zbirajo o nas? Sploh vemo, kakšna je vrednost naših podatkov? Kdo z našimi podatki upravlja na pravi način in kdo ne? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 15. maja ob 17.31 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.