Obravnava bolnikov po možganski kapi se med državami EU-ja močno razlikuje, so pojasnili v rehabilitacijskem centru Soča. V Evropskem parlamentu je bil predstavljen akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi.
Raziskava Breme možganske kapi, ki jo je predstavila zdravnica Tatjana Erjavec, je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov. Takrat bo v Evropi s posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi. Z akcijskim načrtom med drugim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj EU-ja in zmanjšati število možganskih kapi.
Kar 40 odstotkov bolnikov ima zmerne, do 30 odstotkov bolnikov pa hujše težave pri funkcioniranju. "Možganska kap je vodilni vzrok večplastne invalidnosti pri odraslih," je poudarila Nika Goljar in dodala, da "težav pri funkcioniranju ne odkrivamo dovolj dobro". Bolnik se namreč svojih težav dobro zaveda šele po dveh mesecih.
Približno 30 odstotkov bolnikov utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. "O popolni rehabilitaciji lahko govorimo, ko se človek lahko tudi vrne v svoje delovno okolje," je dejala zdravnica Metka Teržan in poudarila, da tudi bolniki uspešnost zdravljenja pogojujejo z delovno spodobnostjo. Po njeni oceni so za možnost vračanja na delo ključnega pomena delodajalci. "Žal nam je, da takšni projekti niso mogoči v širšem slovenskem prostoru," je dodala.
Psihološka pomoč je nujna
Pri okrevanju po možganski kapi pa bolnik potrebuje tudi psihološko pomoč. "Po možganski kapi sledi zelo dolgo okrevanje, hkrati pa proces žalovanja za izgubljenim zdravjem," je pojasnila klinična psihologinja Barbara Starovasnik Žagavec. Poudarila je, da možganska kap ne prizadene samo bolnika, ampak tudi družino.
Svoje okrevanje po možganski kapi je opisala Lara Slivnik. Po možganski kapi ne more uporabljati desne roke, zato se je morala naučiti vsakdanja opravila, kot so zavezovanje vezalk, ločevanje rumenjaka in beljaka ter vožnjo avtomobila, opraviti z levo roko. Dodala je, da je po možganski kapi tudi doktorirala z levo roko. "Podzavestno pa sem vedela, da nisem takšna, kot sem bila prej. Tudi danes mi je težko pripovedovati," je dodala Slivnikova.
Strokovnjaki pa so soglasni, da potrebujemo bolj urejeno oskrbo in rehabilitacijo tudi na nacionalni ravni. Starovasnik Žagavčeva je poudarila predvsem spremenjene zmožnosti pri vožnji, ki pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi niso znova ocenjene. Goljarjeva pa je poudarila, da le eden od 10 bolnikov pride na rehabilitacijo v URI Soča. "Največ bolnikov je rehabilitiranih v zdraviliščih, kjer rehabilitacija ni celostna," je pojasnila.
Več v prispevku v Dnevniku z dne 23.5.2018:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174540963
G. K. / STA
