Članki

Slepi in slabovidni državo pozivajo k uresničitvi obveznosti

Ljubljanska očesna klinika je že pred leti dobila nalogo vzpostaviti register slepih in slabovidnih v Sloveniji, vendar ga še vedno nimamo

Objavljeno: 29. 6. 2018 ob 16:55
Ljubljana - MMC RTV SLO
Slepa oseba z rokama bere knjigo v brajici, pisavi slepih in slabovidnih. Foto: EPA
Slepa oseba z rokama bere knjigo v brajici, pisavi slepih in slabovidnih. Foto: EPA

Evropska zveza slepih in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta sredi junija v Laškem organizirali mednarodno konferenco pod naslovom Storitve za slabovidne. Na njej so slepi in slabovidni državo pozvali, naj udejanji svoje obveznosti. Poudarili so tudi, da potrebujejo celosten pristop glede na posameznikove potrebe.

Kot je ob robu konference povedal predsednik slovenske zveze Matej Žnuderl, ki je oslepel pri 12 letih po odstopu mrežnic v obeh očesih, bi bilo prav, da država do slepih in slabovidnih uresniči obveznosti, ki si jih je naložila z zakoni. Ob tem je izpostavil primer ljubljanske očesne klinike, ki je že pred leti dobila nalogo vzpostaviti register slepih in slabovidnih v Sloveniji, da bi imeli pregled nad to populacijo in ji lažje ponujali določene pripomočke, vendar tega registra do danes še ni. Dejal je tudi, da je država pred leti sprejela obvezo glede celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih, kar so začeli izvajati šele oktobra lani, pa še to brez kompletne ekipe strokovnjakov.

Branje podnapisov s pripomočki

Žnuderl je medije pozval, naj slepim in slabovidnim omogočijo, če že ne sinhronizacije podnapisov, pa vsaj branje podnapisov s pripomočki. Ocenil je tudi, da je potrebno za slabovidne zagotoviti potrebne prilagoditve v zunanjem okolju. "Če slepi rabimo zvočne semaforje, pa slabovidni potrebujejo jasne oznake robov pločnikov", je dejal ter dodal, da ima Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije okrog 4000 članov. Pojasnil je še, da trenutno iščejo ustrezne rešitve za uvajanje zakona o osebni asistenci, ki bi lahko slepim in slabovidnim zelo olajšal življenje, a se boji, da bo za to potrebnih še precej sprememb.

Posameznik ne sme biti prepuščen sam sebi

Vodja programov v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije Polona Car pa je opozorila na evropske standarde, ki se nanašajo na področje rehabilitacije. Skupina za slabovidne pri Evropski zvezi slepih je vrsto let raziskovala in pripravljala ugotovitve, kakšne so razmere v posameznih državah in kaj je minimum rehabilitacije za ljudi, ki se jim je vid toliko poslabšal, da ni več možnosti korekcije. Meni, da je osnovno vprašanje, katere storitve bi lahko ponudili tem ljudem in kako naj bi do njih dostopali ter da posameznik ne sme biti prepuščen sam sebi, pomagati mu mora stroka. Na konferenci so sodelovali predstavniki iz 24 evropskih držav, ki so bodisi slabovidni ali pa so strokovnjaki za to področje.

V.P./STA