Evropska zvezaslepihin Zveza društevslepihin slabovidnih Slovenije sta sredi junija v Laškem organizirali mednarodno konferenco pod naslovom Storitve za slabovidne. Na njej soslepiin slabovidni državo pozvali, naj udejanji svoje obveznosti. Poudarili so tudi, da potrebujejo celosten pristop glede na posameznikove potrebe.
Kot je ob robu konference povedal predsednik slovenske zveze Matej Žnuderl, ki je oslepel pri 12 letih po odstopu mrežnic v obeh očesih, bi bilo prav, da država doslepihin slabovidnih uresniči obveznosti, ki si jih je naložila z zakoni. Ob tem je izpostavil primer ljubljanske očesne klinike, ki je že pred leti dobila nalogo vzpostaviti registerslepihin slabovidnih v Sloveniji, da bi imeli pregled nad to populacijo in ji lažje ponujali določene pripomočke, vendar tega registra do danes še ni. Dejal je tudi, da je država pred leti sprejela obvezo glede celovite rehabilitacijeslepihin slabovidnih, kar so začeli izvajati šele oktobra lani, pa še to brez kompletne ekipe strokovnjakov.
Branje podnapisov s pripomočki
Žnuderl je medije pozval, najslepimin slabovidnim omogočijo, če že ne sinhronizacije podnapisov, pa vsaj branje podnapisov s pripomočki. Ocenil je tudi, da je potrebno za slabovidne zagotoviti potrebne prilagoditve v zunanjem okolju. "Česlepirabimo zvočne semaforje, pa slabovidni potrebujejo jasne oznake robov pločnikov", je dejal ter dodal, da ima Zveza društevslepihin slabovidnih Slovenije okrog 4000 članov. Pojasnil je še, da trenutno iščejo ustrezne rešitve za uvajanje zakona o osebni asistenci, ki bi lahkoslepimin slabovidnim zelo olajšal življenje, a se boji, da bo za to potrebnih še precej sprememb.
Posameznik ne sme biti prepuščen sam sebi
Vodja programov v Zvezi društevslepihin slabovidnih Slovenije Polona Car pa je opozorila na evropske standarde, ki se nanašajo na področje rehabilitacije. Skupina za slabovidne pri Evropski zvezislepihje vrsto let raziskovala in pripravljala ugotovitve, kakšne so razmere v posameznih državah in kaj je minimum rehabilitacije za ljudi, ki se jim je vid toliko poslabšal, da ni več možnosti korekcije. Meni, da je osnovno vprašanje, katere storitve bi lahko ponudili tem ljudem in kako naj bi do njih dostopali ter da posameznik ne sme biti prepuščen sam sebi, pomagati mu mora stroka. Na konferenci so sodelovali predstavniki iz 24 evropskih držav, ki so bodisi slabovidni ali pa so strokovnjaki za to področje.
V.P./STA
