Članki

Parkinsonova bolezen

Japonci začenjajo zdravljenje Parkinsonove bolezni z izvornimi celicami iPS

Objavljeno: 9. 8. 2018 ob 21:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je starejša ženska, roko drži prislonjeno na ustnice. Foto: BoBo
Na fotografiji je starejša ženska, roko drži prislonjeno na ustnice. Foto: BoBo

Japonski raziskovalci so prišli do odkritij, ki prinašajo novo upanje za osebe s Parkinsonovo boleznijo. Pred kratkim so namreč začeli preizkušati iPS celice (inducirane pluripotentne matične celice) na sedmih bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, starih med 50 in 69 let. Učinkovitost nove metode zdravljenja so pred tem potrdili s preizkusom na opicah, ki so kazale simptome te bolezni. Na svetu je okoli deset milijonov ljudi s Parkinsonovo boleznijo, v Sloveniji pa okoli 7000.

Ekipa raziskovalcev z univerze v Kyotu je v izjavi za medije sporočila, da namerava iPS celice zdravih darovalcev prevzgojiti v možganske živčne celice, ki proizvajajo dopamin, in nato pet tisoč teh celic vsaditi v možgane bolnikov. Kot je sporočila Fundacija Parkinsonove bolezni, na svetu zaradi te bolezni trpi okoli deset milijonov ljudi. Trenutno dostopne terapije po njenih navedbah zgolj "izboljšujejo simptome brez upočasnjevanja ali zaustavljanja napredka bolezni". Raziskovalci medtem upajo, da bodo lahko z uporabo iPS celic obrnili njen potek. S posegom na sedmih bolnikih, starih med 50 in 69 let, so začeli prve dni avgusta, njihovo stanje pa bodo spremljali še dve leti po operaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Uporaba izvornih celic je ključna v zdravstvenih raziskavah

Metodo zdravljenja z iPS celicami so pred tem preizkusili na opicah, ki so kazale simptome Parkinsonove bolezni. Kot so sporočili raziskovalci, so primati po vsaditvi izvornih celic ponovno pridobili opazno gibalno sposobnost, vstavljene celice pa se v dveh letih po posegu niso preoblikovale v tumorje. iPS matične celice so sicer odrasle celice, ki se pridobijo v postopku, kjer kožnim celicam spremenijo genski zapis in jih s tem vrnejo v začetno obliko. Iz te se potem lahko razvije katerakoli telesna celica. Uporaba izvornih celic velja za ključni sektor v zdravstvenih raziskavah. Raziskovalci lahko matične celice pridobijo tudi od bolnika samega, kar zmanjšuje možnost, da bi jih telo ob ponovni vsaditvi zavrnilo. Poleg tega ne sprožajo etičnih pomislekov, kot jih denimo uporaba embrionalnih matičnih celic (EMC). Te namreč predstavljajo izvor vseh celic v našem telesu, a so prisotne le v prvih dneh razvoja človeškega zarodka.

Znaki bolezni so tresenje, otrdele mišice, upočasnitev gibov

Parkinsonovo bolezen povzroča uničenje živčnih celic v delu možganov, ki proizvajajo dopamin. Podoben propad celic se zgodi s staranjem, pri tej bolezni pa ta proces poteka mnogo hitreje. Klasični znaki, ki spremljajo bolezen, so tresenje, otrdele mišice, upočasnitev gibov in motnje ravnotežnih refleksov. Na bolezen opozarjajo tudi številni nemotorični simptomi, med njimi motnje spanja, utrujenost, izguba voha. Vzrok druge najpogostejše nevrodegenerativne bolezni še ni znan, sicer špa na svetu boleha za Parkinsonovo boleznijo kar okoli deset milijonov ljudi, v Sloveniji pa okoli 7000. Zaradi propadanja dopaminskih nevronov v možganih bolezen nenehno napreduje in je zaenkrat ni možno popolnoma ozdraviti. Zdravljenje je treba prilagajati potrebam in stanju bolnika, še zlasti pa je pomembno, da dovolj zgodaj opazimo znake napredovanja bolezni. Po navedbah medicinske stroke se lahko Parkinsonova bolezen pojavi kadarkoli - od adolescence do visoke starosti. Najpogosteje je diagnosticirana med 60. in 70. letom. Redko zbolijo ljudje, ki so mlajši od 50 let. Bolezen največkrat odkrijejo po 55. letu starosti, število na novo ugotovljenih obolelih pa strmo narašča po 60. letu.

Simptome stroka deli na motorične in nemotorične

Glavni motorični simptomi so upočasnjeno gibanje, mišična togost, tresenje in motnje ravnotežja. Med številni nemotorični simptomi pa so tudi čustvene motnje, psihoze, motnje spanja, prebavne motnje, urogenitalne in kardiovaskularne težave ter različne težave s čutili. Težko je napovedati, kako se bo bolezen spreminjala in kako bo vplivala na bolnika in njegove bližnje. Simptomi se lahko spreminjajo in stopnjujejo - težave na eni strani telesa se lahko razširijo še na drugo stran ali pa se pojavijo dodatni simptomi. Bolezen ni nalezljiva in se ne prenaša z ene osebe na drugo. Za zdravljenje Parkinsonove bolezni so na voljo različne vrste zdravil. Katero bo zdravnik predpisal, je odvisno od številnih dejavnikov, denimo od starosti bolnika in tega, ali so prisotne še druge bolezni.

Zdravljenje je prilagojeno posameznemu bolniku

Dva bolnika z enakim trajanjem bolezni lahko imata predpisana popolnoma različna zdravila ali različne odmerke enakih zdravil. Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje Parkinsonove bolezni upočasni. Bolniki in njihov bližnji lahko pomoč in podporo dobijo tudi v Društvu Trepetlika, ki že od leta 1990 združuje bolnike s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, njihove bližnje in podporne člane. Društvo ima sedež v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi na Maribor, Celje, Kranj, Novo Gorico in Novo mesto. Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami, je glavni namen društva predvsem izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanju z načini lajšanja življenja bolnikov. Pri tem društvo tesno sodeluje s strokovnjaki. Bolezen je leta 1817 prvič opisal angleški zdravnik James Parkinson v svojem eseju, poimenivanje po njem pa je leta 1867 prvič uporabil francoski nevrolog Jean-Martin Charcot. Bolezen je najpogostejša med belopoltimi prebivalci Evrope in Severne Amerike, pogostejša je pri moških.

V.P./STA/AFP