[video]
V Sloveniji živi približno 1000 gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 100 oseb z gluhoslepoto, ki se prav tako sporazumevajo z zanje ustrezno različico znakovnega jezika, ter približno 75.000 naglušnih oseb in 450 oseb s polževim vsadkom. Gluhota je nevidna in pogosto prezrta invalidnost. Prav zato ZDGNS s svojimi 13 društvi po vsej Sloveniji v mesecu septembru poskuša opozoriti na potrebe in pravice gluhih in naglušnih ter na njihovo zapostavljenost v družbi.
Dejavnosti, ki se bodo zvrstile v tem mesecu so:
V četrtek, 13. septembra, bo na sedežu ZDGNS v Ljubljani potekala Konferenca o dostopnosti. Na njej bodo strokovnjaki predstavili izboljšave, ki jih bo osebam z okvaro sluha prineslo izvajanje zakona o dostopnih spletiščih in mobilnih aplikacijah.
V soboto, 15. septembra, bo v središču Ljubljane pod častnim pokroviteljstvom župana MOL-a Zorana Janković potekalo praznovanje Mednarodnega dneva gluhih in 20. obletnice delovanja Mestnega društva Ljubljana. Slavnostna akademija s kulturnim programom se bo začela ob 12. uri pred Mestno hišo Ljubljana.
V centru Ljubljane se bodo zbrali člani trinajstih društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije, da bi promovirali status znakovnih jezikov in pravice gluhih ljudi. Zgodnji dostop do znakovnega jezika in storitev, zagotovljenih v znakovnem jeziku, sta bistvenega pomena za rast in razvoj gluhih posameznikov. Vključenost in enakopravna udeležba v družbi zahtevata, da so znakovni jeziki dostopni, spoštovani in podprti.
Na slavnostni akademiji se bodo predstavili gluhi in naglušni plesalci, z recitalom se bodo pridružili praznovanju Cankarjevega leta, s krajšo gledališko igro, ki je nastala pod taktirko gluhe režiserke Jelene Bolšedonove, pa se bo predstavila tudi kulturna sekcija gluhih in naglušnih članov Mestnega društva gluhih Ljubljana. Vabljeni v središče Ljubljane na spoznavanje s kulturo gluhih!
V sredo, 19. septembra ZDGNS na svojem sedežu na Drenikovi 24 v Ljubljani, organizira Dan odprtih vrat Hiše slovenskega znakovnega jezika. Obiskovalci bodo na prijeten in zabaven način spoznavali slovenski znakovni jezik, obenem pa tudi imeli možnost pogovora z gluhimi, preizkusa tehničnih pripomočkov in spoznavanja zgodovine gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom.
V soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra bo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenija potekala akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah. Z akcijo želijo prispevati k oblikovanju okolja, ki omogoča gluhim vključevanje v družbo in povečevanje priložnosti za delo in pridobivanje izkušenj. Namen akcije je promocija slovenskega znakovnega jezika, ozaveščanje o gluhoti in naglušnosti, obenem pa tudi krepitev inkluzivne družbe. Vabljeni v kar deset planinskih koč: Dom v Tamarju, Planinski dom na Zelenici, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Planini nad Vrhniko, Tumova koča na Slavniku, Planinski dom na Uštah, Planinski dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini, Planinski dom pri Gospodični, Ruška koča, Planinski dom na Boču.
Iniciativa za spremembo Ustave RS: ZDGNS bo Državnemu zboru predala pobudo za sprejetje slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika.
Predsednik ZDGNS Mladen Veršič je dejal, da v Sloveniji za gluhe ni tako zelo poskrbljeno, številne težave, s katerimi se gluhi soočajo, pa so v veliki meri posledica nepriznavanja slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika. Prepričan je, da bi s priznanjem slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika gluhih, kot imajo to denimo ustavno urejeno v Avstriji in na Finskem, rešili težave pri izobraževanju in zaposlovanju gluhih v Sloveniji. Sekretar zveze Matjaž Juhart je poudaril, da je znakovni jezik prvi jezik gluhih oseb, pa vendar ima gluhi otrok v izobraževalnem sistemu pravico le do 4 ure tolmača na teden, kar pomeni, da ne more v celoti spremljati pouka v svojem jeziku. Kot je dodal, v Sloveniji obstaja izobraževanje gluhih že 118 let, pa se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. "Kako je mogoče, da gluhi danes v šoli za gluhe nimajo niti predmeta znakovni jezik," je vprašal.
To so razlogi za odločitev, da 14. novembra v DZ vložijo pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik gluhih. Pred 14. novembrom bodo obiskali tudi vse poslanske skupine in jih seznanili s svojo pobudo. In tudi če ne bodo uspeli s pobudo za spremembo
ustave, vsaj upajo, da bo s tem narejen preboj, da bosta vlada in ministrstvo za izobraževanje naredila nekaj na področju izobraževanja gluhih v znakovnem jeziku.
V. R.
