Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je preveril, kako dostopne so za gibalno ovirane osebe ljubljanske trgovine. V nakupe so se podali z Jeanom, ki uporablja električni invalidski voziček in ocenjevali dostopnost trgovin, njihovih parkirišč in toaletnih prostorov, namenjenih invalidom, obenem pa so preverili še dostopnost mestnega avtobusa.
»Če ste lastnik ali vodja trgovine, restavracije ali druge storitve, si zastavite vprašanje, ali je vaš prostor dostopen in prilagojen uporabnikom invalidskih vozičkov ter ali lahko stanje izboljšate. K iskanju rešitev povabite uporabnike invalidskih vozičkov in oblikujte njim bolj prijazne prostore, pa tudi nova prijateljstva. Prav vsak izmed nas pa se lahko v vsakdanjem življenju trudi, da se ljudje okoli njega počutijo sprejete in vključene, saj je to nekaj, kar si zase želimo prav vsi,« se glasi potrošnikov Zoom poziv Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR), ki je primerjalno ocenjevanje dostopnosti trgovin za uporabnike invalidskih vozičkov izvedel s finančno pomočjo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. In do katerih ugotovitev so prišli ocenjevalci? Neuporabne košare ali vozički za osebe na invalidskih vozičkov, nevarno razmajano držalo v toaletnih prostorih, slaba volja in neprimeren odnos ob namestitvi klančine za vstop na avtobus, težave pri uporabi parkirnih mest, namenjenih invalidom, to je le nekaj preprek, ob katere trčijo osebe na invalidskih vozičkih, ko se odpravijo po nakupih v slovenski prestolnici.
Prepreka sta lahko le dve stopnici
Vse trgovine, ki so jih ocenjevali, Seznam ocenjevanih trgovin je dostopen na www.potrosnikovZOOM.si, so opremljene z ustrezno klančino, ki omogoča enostaven vstop z invalidskim vozičkom. Vendar je Jean iz lastnih izkušenj povedal, da je v mestu veliko prostorov, kjer uporabnikom invalidskih vozičkov vstop ni omogočen, čeprav jih od notranjosti pogosto ločita le stopnica ali dve. Vrata v ocenjevane trgovine so bila povsod elektronska – vrtljiva ali pa se samodejno razprejo – fizična moč za vstop ni potrebna. »Rad bi opozoril, da so trgovine kot so Mercator in Spar s posebnimi izhodi za invalide, kjer imajo invalidi prednost, dober zgled drugim, kako lahko s preprosto širšim izhodom olajšamo vstop gibalno oviranim na vozičkih. Edino napis »invalidi imajo prednost pri teh blagajnah« bi bilo potrebno jemati bolj resno tudi v praksi«, je izpostavil Jean. V vseh ocenjevanih trgovinah trgovci uporabnikom na invalidskih vozičkih omogočajo nemoten prehod tudi med policami.
E.Leclerc se je izkazal za uporabnikom invalidskih vozičkov najbolj prijaznega
»Širina prehodov med trgovskimi policami nikjer ni bila problematična - verjetno tudi zato, ker se vsi kupci po njih premikamo z vozički - nakupovalnimi, tudi prehod med blagajnami je dovolj širok,« je poudarila Alina Meško in dodala: »Za uporabnika invalidskega vozička je zelo pomembna tudi postavitev izdelkov oziroma prodajnih površin. Večinoma je stanje v trgovinah dobro, nekoliko nižje ocene smo podelili le diskontnim trgovcem Eurospin, Hofer in Lidl, ki nekatere izdelke oziroma police ali hladilnike postavijo v več nivojev in tako osebam na invalidskih vozičkih onemogočijo dostop. Tudi pri branju cen v večini primerov ni bilo težav, saj so cene napisane z velikim številkami. Edini, ki smo mu tukaj podelili nižjo oceno je E.Leclerc, ki se je sicer med vsemi trgovci izkazal za uporabnikom invalidskih vozičkov najbolj prijaznega.« Težava se pojavi, ko je treba izbrane izdelke zložiti v nakupovalno košarico ali voziček. Uporaba običajnega vozička namreč ni mogoča, saj je prevelik in pretežek, košaro je težko držati v naročju in se premikati po trgovini. Idealne rešitve niso našli, najboljši približek ponuja E.Leclerc, kjer poleg vozičkov in dveh vrst košar uporabniki invalidskih vozičkov najdejo tudi manjši, višji voziček, v katerega postavijo nakupovalno košaro. Poseben nakupovalni voziček prilagojen invalidom so sicer našli v Tušu, a je precej težek in okoren. Celo Jean, ki uporablja električni voziček, ga je premikal s težavo.
Z invalidskim vozičkom na avtobus
Z Jeanom so se ocenjevalci iz MIPOR-ja med ljubljanskimi trgovinami premikali z mestnim avtobusom. Kar 84 odstotkov voznega parka LPP je opremljenih s klančino oziroma rampo za invalide, ki omogoča enostaven vstop z vozičkom. S klicem na posebni telefonski številki uporabniki vozičkov – invalidskih in otroških – dobijo informacijo o prihodu takega avtobusa na določeno postajališče. »V teoriji je ureditev dobra, a včasih se zatakne na terenu. Na telefonski številki se po Jeanovih izkušnjah občasno nihče ne oglasi, težavo predstavlja tudi klančina, ki jo voznik premakne ročno, potnik z vozičkom se vkrca, voznik klančino pospravi in se vrne v kabino ter odpelje naprej. Postopek ponovi na postaji, kjer potnik z vozičkom izstopi,« je opozorila Alina Meško in dodala: »Uporabniki invalidskih vozičkov so zato s strani nekaterih voznikov deležni nejevolje in neprimernega odnosa, čeprav je voznik klančino dolžan postaviti.« Prav slabe izkušnje pa osebi na invalidskem vozičku otežijo uporabo javnega prometa.
Neupravičeno zasedajo parkirna mesta za invalide
Parkirnih mest za invalide je pred trgovinami vsaj 5 odstotkov, torej dovolj in večina jih dosega trenutne standarde glede velikosti. Žal pa je tudi tokrat v oči zbodlo nekulturno vedenje tistih, ki neupravičeno zasedajo parkirna mesta za invalide. Najslabše je bilo stanje v večjih nakupovalnih središčih – Mercator centru Šiška in City Parku, kjer je bila polovica oziroma tretjina parkirnih mest zasedenih z vozili brez parkirne karte za invalide. Šlo je za mesta, ki so najbližje vhodu, opozarjajo na MIPORju. Primer dobre prakse je E.Leclerc, kjer so parkirišča namenjena invalidom opremili z veliko tablo, ki daje jasno sporočilo vsem obiskovalcem: »Rezervirano za invalide«. Tam ni bilo parkirano niti eno vozilo brez ustrezne oznake.
Toaletni prostori pogosto neustrezni
Toaletni prostori so za invalide velika težava, na kar je ocenjevalce opozoril tudi Jean: »Ko sem obiskal različne trgovinske centre sem opazil kar nekaj stvari, v nekaterih sem bil pozitivno presenečen, v drugih zgrožen. Moram priznati, da so po večini trgovine dobro prilagojene, me pa moti odnos do invalidskih stranišč. Stranišča so pogosto narejena tako, da zadostijo predpisom, kako delujejo v praksi, pa je drugo vprašanje. V večjem nakupovalnem centru ne premorejo varnega wc-ja v pritličju, saj je oprema, kot so naslonjala za presedanje na školjko, zmajana in potencialno življenjsko nevarna za invalida.« Dejstvo, da trgovina ima toaletni prostor za invalide, ni dovolj. Pomembno je, kako je ta oblikovan ter ali je uporaben in varen. »Edino kar je bilo zadovoljivo je čistoča in opremljenost s toaletnim papirjem, milom in brisačkami ali sušilcem za roke, ki pa za invalide ni najbolj primeren. Prostori so pogosto premajhni – oseba na invalidskem vozičku za manevriranje potrebuje več prostora. Oprema v večini prostorov ni ustrezno vzdrževana, največjo nevarnost predstavljajo močno razmajana oprijemala ob toaletnih školjkah ,« je še izpostavila Alina Meško.
V.P.
