Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Starejši avtomobili z dizelskimi motorji so v vse večji nemilosti. V Nemčiji se ar vrstijo mesta, ki svoja središča zapirajo za promet s temi vozili, število dizlov, ki bi se jih nemški vozniki radi znebili, pa se povečuje. In kje bodo vsi ti avtomobili končali? Zagotovo v državah južno in vzhodno od Nemčije. Ali tudi Slovenija lahko pričakuje poplavo cenejših umazanih dizlov. O tem v današnji Kodi.
V Nemčiji je lani dovoljeno raven dušikovega dioksida preseglo kar 65 mest, zato vse več mest v svojem središču prepoveduje vožnjo s starejšimi dizelskimi motorji. Prvi se je za tak ukrep odločil Hamburg, zadnja pa bosta sta prepoved vožnje vozil s starejšimi dizelskimi motorji uvedla Köln in Bonn. Promet namreč precej pripomore k povečanemu onesnaženju mest s smogom. Glavni krivci so predvsem avtomobili, avtobusi in tovornjaki z dizelskimi motorji, ki na poslabšanje zraka vplivajo predvsem z dvema "stranskima učinkoma" izgorevanja, trdnimi delci, označujemo jih tudi s kratico PM in dušikovimi oksidi (NOx). V primeru trdnih delcev gre pravzaprav za fine saje, ki prodirajo v pljuča in krvni obtok in na dolgi rok povzročajo srčnožilna ali rakasta obolenja, ki lahko vodijo tudi v smrt. Zato ni nenavadno, da so predvsem avtomobili s starejšimi dizelskimi motorji na udaru okoljevarstvenikov ter zdravstvenih in mestnih oblasti.
So dizelskim vozilom šteti dnevi?
Ne le v Nemčiji, dizelskim vozilom so vse bolj nenaklonjeni tudi v drugih državah. Omejitve že veljajo v norveški prestolnici, prihodnje leto bodo začele veljati tudi v katalonski. V Rimu napovedujejo prepoved z letom 2024, leto kasneje naj bi sledili še Pariz, Cuidad de Mexico, Madrid in Atene. Omejitve in prepovedi se že poznajo na prodaji. V Evropski uniji se je v prvi polovici leta zmanjšala za 16 odstotkov, vendar si Bruselj želi, da bi do leta 2040 prodajo dizelskih vozil zmanjšali celo za 40 odstotkov. Vse bolj aktualno pa postaja vprašanje, kam bodo končala vsa stara dizelska vozila, ki se jih bodo v državah, kjer že veljajo omejitve, želeli znebiti. Zagotovo v bližnje države, kjer omejitve še ne veljajo, torej na Poljsko, Češko, Slovaško ter še bolj vzhodno in bolj južno. Veliko naj bi jih šlo na Balkan, nekaj pa verjetno tudi v Slovenijo.
Kaj pa Slovenija?
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so letos zabeležili največ prekoračitev dovoljenih vrednosti trdnih delcev v zraku v Murski soboti, Celju, Mariboru, Novem mestu in Ljubljani. V Mariboru so sicer že leta 2012 testno zaprli del mestnega jedra za vozila z emisijskimi standardi 0 ali 1 oziroma za vozila, ki so bila prvič registrirana pred letom 1996. »Z uvedbo tega projekta smo želeli ugotoviti prednosti in slabosti takšnega ukrepa in pa tudi, kakšen bi bil doprinos do izboljšanja kakovosti zraka. Pri samih meritvah kakovosti zraka nismo ugotovili, da bi prišlo do nekega izjemnega izboljšanja. Sicer je bilo leta 2012 število preseganj pod mejno vrednostjo, se pravi pod številom 35, ki jih zakonodaja dovoljuje na leto. V tem času smo izvajali tudi meritve črnega ogljika, ki nam pokaže, od kod prihaja delec v zrak. Se pravi, ali prihaja iz kurjenja z lesnimi gorivi ali iz goriv. Ugotovili smo majhno znižanje teh koncentracij, ki bi lahko pomenilo tudi, da je posledica uvedbe okoljske cone. Sicer pa smo ugotovili, da bi za boljše rezultate moralo biti območje cone večje. Premer cone je bil malo več kot en kilometer, kar pomeni, da smo bili v 15 minutah z enega konca na drugem,« Pravi Suzana Prajnc z Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave, ki so ga ustanovile Mestna občina Maribor, občine Duplek, Ruše, Miklavž na Dravskem polju in Hoče-Slivnica.
Potrebna je sprememba zakonodaje
Da je za omejitev dizelskih vozil potrebna zakonska podlaga, poudarjajo tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer ukrep na dolgi rok pozdravljajo. V Ljubljani se kakovost zraka sicer postopoma izboljšuje, k temu pa pripomorejo različne rešitve, kot sta tudi uvedba sistema izposoje koles BicikeLJ in parkirišča po sistemu parkiraj in prestopi. V središču mesta so v zadnjih desetih letih območje za pešce povečali za 620 odstotkov, po mestu pa vozi 166 do okolja prijaznih avtobusov na metan, ki ima nični izpust delcev PM 10. Tudi v Mestnih občinah Murska Sobota, Celje, Kranj in občini Trbovlje ne načrtujejo nikakršnih omejitev za dizelska vozila, saj za to, kot pravijo, ni zakonske podlage. Ena od rešitev je sicer lahko tudi omejitev hitrosti. »V naslednjih mesecih in tudi prihodnjem letu načrtujemo predvsem v zimskih mesecih, da se bo javnost obveščalo, kaj pomeni zmanjšanje hitrosti z na primer 130 km/h na 90. Praktično to pomeni tudi zmanjšanje delcev do 40 odstotkov emisij, z nižanjem hitrosti s 130 na 110 kilometrov na uro pa 25 odstotkov,« je pojasnil Marko Maver z Ministrstva za okolje in prostor.
Več v oddaji Koda
Kam bo končalo več sto tisoč dizelskih vozil, ki se jih bodo Nemci želeli čim prej znebiti. Nekaj zagotovo tudi v Slovenijo. Pa je to lahko ugoden nakup za slovenskega voznika? Več podrobnosti boste zvedeli v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 13. novembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
