Pred petimi leti je bil 14. november s sklepom vlade razglašen za dan slovenskega znakovnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih si prizadeva, da bi bil ta jezik vpisan v ustavo kot samostojni, avtohtoni jezik v Sloveniji, saj gre za prvi oziroma materni jezik skupnosti gluhih. Danes bodo pobudo vložili v Državnem zboru pri predsedniku Dejanu Židanu.
Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim daje pravico, da ga uporabljajo pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. javne službe. Daje jim možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika, kot so prepričani na ZDGNS.
Pravica do izobraževanja v svojem jeziku
Izobraževanje gluhih na področju Slovenije obstaja že 118 let, vendar pa, kot je večkrat izrazil sekretar zveze Matjaž Juhart, se gluhi še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Na pobudo ZDGNS je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom za šolstvo oblikovalo delovni skupini za pripravo dveh strateških dokumentov: Umestitev SZJ v slovenski šolski prostor in Učni načrt za izbirni predmet v osnovni šoli – Slovenski znakovni jezik. Do realizacije še ni prišlo. Trenutno stanje za šolajoče se gluhe otroke je, da imajo pravico do štiri ure tolmačenja na teden, kar pomeni, da ne morejo dovolj kakovostno spremljati in se učiti v svojem jeziku. V Sloveniji obstajajo trije šolski centri oziroma zavodi za gluhe in naglušne: v Portorožu, Ljubljani in Mariboru. V portoroškem ni več gluhih učencev, v mariborskem se šolajo štirje gluhi otroci, v ljubljanskem pa je od 170 vpisanih otrok le 20 gluhih. Predsednik ZDGNS Mladen Veršič meni, da bi s priznanjem slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika, rešili marsikateri problem na področju izobraževanja gluhih. Prav zaradi neustreznega izobraževanja naj bi bila izobrazba in socialno-ekonomski položaj gluhih med invalidi in neinvalidi v Sloveniji najslabša. To potrjuje evalvacija Minsitrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Raziskovanje slovenskega znakovnega jezika
ZDGNS od leta 2016 sodeluje z Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri izvajanju projekta Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov, pri katerem so raziskali tudi položaj SZJ na slovenskem jezikoslovnem področju. Zelo aktiven je tudi Inštitut za SZJ, ki deluje na področju raziskovanja SZJ, standardiziranja kretenj, izdajanja didaktičnih pripomočkov za SZJ, pravljic in drugih besedil v SZJ, izdaja tudi spletni slovar SZJ. ZDGNS izvaja tudi projekt Pri-ročna video slovnica SZJ. Jezik gluhih pa je bil leta 2017 vpisan tudi v Register nesnovne kulturne dediščine RS.
Mnenje posebnega poročevalca Združenih narodov
Dr. Fernand de Varens, posebni poročevalec Združenih narodov za manjšinska vprašanja, je po obisku v Sloveniji priporočil, da bi bilo treba ustrezno prilagoditi zakonodajo, tako da bi slovenski znakovni jezik postal uradni. Tako ureditev poznajo do zdaj v Avstriji in na Finskem.
Pobuda ZDGNS: vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo RS
Na ZDGNS pravijo, da so izčrpali vse možnosti, da bi resorni ministrstvi za šolstvo in kulturo prepričali o nujnosti ureditvi statusa SZJ, so se odločili, da pobudo za spremembo ustave vložijo v Državnem zboru. Predlagajo, da se v Ustavo RS umesti 65.a člen, ki bi se glasil:
»65.a člen
(položaj in posebne pravice uporabnikov znakovnega jezika v Sloveniji)
Država priznava slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov slovenskega znakovnega jezika.
Država je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija slovenski znakovni jezik, z namenom polnega in učinkovitega sodelovanja v družbi osebam, ki zaradi invalidnosti uporabljajo ta jezik.
Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon.«
Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart nam je pomembnost vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo še dodatno pojasnil.
Zakaj je za ZDGNS vpis znakovnega jezika v Ustavo RS tako pomemben?
Z vpisom v Ustavo se prepozna slovenski znakovni jezik kot eden izmed jezikov v RS. Štiri evropske države so ga že umestile. Na podlagi smernic Resolucij Evropskega parlamenta želimo, da to stori tudi Slovenija.
Kaj bi s tem vpisom dosegli in kaj bi to pomenilo za uporabnike tega jezika?
Z vpisom bi prepoznali da je SZJ jezik , kar bi bila tudi zakonska podlaga za ureditev financiranja razvoja SZJ in vsega, kar je s tem povezano: tolmačenje, dostopnost …
Kakšni bodo vaši naslednji koraki?
V kolikor Vlada RS ne bo uradno vložila v DZ pobudo za začetek spremembe Ustave, bomo naslovili poslance, da jih vsaj dvajset vloži pobudo in s tem zakonsko omogočijo začetek postopka spremembe ustave. Nato pa bomo delali vse na tem, da se pripelje do spremembe. Imamo že 78 pisnih podpor slovenskih in mednarodnih organizacij in uglednih strokovnjakov.
Kaj pričakujete od državnih organov?
Od državnih organov pričakujemo da bodo že takoj, ne glede na spremembo ustave, začeli z zakonskimi spremembami glede izobraževanja gluhih v SZJ in o SZJ, ter uredili sistemski vir za razvoj SZJ ter temu primerno zapisali status SZJ v Nacionalni program za jezikovno politiko ter druge akte na področju jezikovne politike. Od ministrstva za šolstvo pričakujemo, da gluhim otrokom omogočijo izobraževanje v svojem jeziku in uvrstijo predmet SZJ v vse ravni izobraževanja (poudarek na vrtcih, osnovnih in srednjih šolah).
[video]
Današnjemu Dnevu slovenskega znakovnega jezika pa bo posvečen tudi studio ob 17-ih, ki ga bo na 1. programu Radia Slovenija vodila Petra Medved, več na https://radioprvi.rtvslo.si/2018/10/studio-ob-sedemnajstih-vmes-porocila-816/
V. R.
