V dvorani Mala drama SNG Drama Ljubljana bo v torek, 15. decembra 2015, ob 20. uri premiera bralne uprizoritve dramskega besedila Ize Strehar Hlod na avtocesti. Gre za poljubno dramo o izpraznjenosti forme in odsotnosti smisla. Bralna uprizoritev pa gledališče približa tudi slepim in slabovidnim gledalcem in gledalkam.
Prvenec Ize Strehar ponuja svež pogled na etično dezorientiranost mladih izobražencev in odpira vprašanja o smislu ljubezni ter partnerskega življenja, o meji osebne svobode in integriteti na pragu tridesetih let. Ali razmišljati o možnostih za boljši in lepši svet ali se raje sprijazniti z danimi okoliščinami ter se posvetiti karieri in družini? Vztrajati pri načelnosti ali se prepustiti udobju konformistične pozicije? Protagonistka Zoja hodi pri reševanju teh dilem po nevarnem robu, saj se ne more sprijazniti z izpraznjenostjo forme in odsotnostjo smisla, njeno iskanje pa ji načne tako odnose z bližnjimi kot tudi duševno zdravje. Iza Strehar si v svojem dramskem besedilu postavlja vprašanja, ki preizprašujejo človeka z individualnega in družbenega zornega kota.
Pred premierno uprizoritvijo dramskega besedila Hlod na avtocesti smo Izi Strehar postavili nekaj vprašanj. Ali poskušate skozi umetniško delo dojeti in razumeti človeško življenje? Je to mogoče?
Vsaj deloma seveda. Pisanje je zame včasih kot nekakšna psihoterapija, v kateri sama obračunam z lastnimi problemi, vprašanji, tesnobo in osebnimi okoliščinami. Pomirja me. Seveda pa ne moreš razumeti vsega. Včasih se ti zdi, da skozi neko delo nekaj razumeš, in pol leta pozneje ugotoviš, da si razumel narobe oziroma da sta se svet in ti toliko spremenila, da ti prejšnji odgovor ne zadostuje več. In se iste tematike lotiš znova, z drugega vidika. Celotnega človeškega življenja preprosto ne moreš razumeti, ampak to je zelo dobro, ker bi bilo sicer dolgočasno živeti. Veliko bolj zanimivo je živeti, če si sprijaznjen s tem, da si neveden, in biti vsake toliko nagrajen z minimalnim promilom »razsvetljenja«.
Kaj vas je pritegnilo k dramskemu pisanju?
Od nekdaj sem rada pisala, ampak moje prvo kratko dramsko besedilo je v resnici posledica šale. V srednji šoli smo se s sošolkami odločile, da se bomo za šalo prijavile na dramski maraton naše gimnazije. Javila sem se, da bom poskusila napisati tekst. V trenutku, ko sem začela pisati, sem ugotovila, da mi je tovrstno pisanje neverjetno blizu, predvsem zaradi izražanja z dialogi. Zdi se mi, da ljudi najbolje spoznaš, če dobro opazuješ, kaj kdo reče komu in kako, kdaj in v kakšnih okoliščinah, nato pa poskusiš ugotoviti, zakaj – kaj je podtekst in dejanski razlog, da je bilo nekaj izrečeno.
Zakaj ste se odločili, da boste besedilo Hlod na avtocesti predstavili v bralni uprizoritvi?
Bralna uprizoritev se mi zdi dober način, da se javnosti predstavi več dramskih besedil. Gledališča imajo natančno določeno število premier na leto in postaviti predstavo je kar finančno zahtevno. Dramska uprizoritev je nekakšen kompromis, da lahko dramatiki, ki se jim tisto leto ni uspelo prebiti do repertoarja, svoje delo kljub temu predstavijo javnosti. Je pa tudi dobra priložnost, da dramski pisec vidi in sliši, kako njegov tekst funkcionira. Včasih se lahko dramsko besedilo na papirju bere fenomenalno, odrsko pa preprosto ne funkcionira.
Kaj se vam pri taki uprizoritvi dramskega dela zdi najpomembnejše?
Če odgovorim kot avtorica besedila, se mi zdi najpomembnejše, da se naučiš stvari nekoliko izpustiti iz rok. V tisti fazi je dramski tekst kot literarni žanr že končan, kot literarna predloga uprizoritvi pa je šele začetek. Režiser in njegova ekipa imajo lahko drugačno idejo pri uprizoritvi, kot si jo imel sam pri pisanju besedila. In s tem se moraš naučiti sprijazniti in se ne razburjati oziroma misliti, da te ne spoštujejo kot pisca. Če je ideja uprizoritve drugačna, kot si jo ti zastavil, je to zelo dobro, saj lahko pomeni, da je besedilo dovolj večplastno, da lahko ponudi različne fokuse oziroma načine branja.
Bralno uprizoritev besedila Hlod na avtocesti je režirala Tatjana Peršuh. Igralsko zasedbo sestavljajo Vanja Plut, Gregor Zorc, Saša Mihelčič, Jurij Zrnec in Tines Špik.
O vključevanju bralnih uprizoritev v repertoar SNG Drama smo se pogovarjali tudi s predstavnikom za odnose z javnostmi te gledališke hiše, Jernejem Pristovom.
Ali bralne uprizoritve pripravljate tudi z mislijo na slepe in slabovidne ljubitelje dramske umetnosti, za katere je takšno gledališče dostopnejše od običajnega?
Bralne uprizoritve so zasnovane kot preizkušanje novih besedil in tudi za preverjanje aktualnosti slovenske klasike. V mislih imamo seveda tudi tiste poslušalce in gledalce,ki jim je sicer gledališka umetnost težje ali, bolje rečeno, drugače dosegljiva. Tukaj ne poskušamo delati razlik. Bralna uprizoritev omogoča ljubitelju gledališke umetnosti drugačno, svobodnejše asociiranje, in to velja za vse enako.
Kako načrtujete repertoar bralnih uprizoritev, kaj vas vodi pri izbiri dramskih besedil za bralne uprizoritve?
Želimo si, da bi bralno uprizorili predvsem nova besedila ali takšna, ki še niso našla poti do uprizoritve. V letošnji sezoni so tako na sporedu same praizvedbe. Glavno vodilo pa je kakovost besedil in njihov uprizoritveni potencial.
Ali gledalce pritegnejo tudi pogovori z ustvarjalci po predstavah?
Pogovori po predstavah so lepo zasedeni in tudi precej zanimivi. Odvisno je seveda od sogovornikov. Včasih izvemo več o nastajanju besedila in o avtorju, včasih manj. Lahko pa rečem, da je pogovor vsakičizredno zanimiv.
Vabljeni v SNG Drama v Ljubljani na premiero predstave Hlod na avtocesti v torek, 15. decembra 2015, ob 20. uri. Predstava bo na odru Mlade drame tudi v sredo, 16. decembra 2015, prav tako ob 20. uri. Oba večera se po predstavi lahko pridružite tudi pogovoru z ustvarjalci. x
Veronika Rot
