Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o novostih, ki jih vlada pripravlja na področju oddajanja nepremičnine turistom preko platforme Airbnb.
Da postaja Slovenija ena najbolj prepoznavnih turističnih destinacij, je nesporno dejstvo. Turistov je vse več, število nočitev se povečuje, kar pa ne ponuja priložnosti za zaslužek le hotelirjem, temveč tudi lastnikom stanovanj, ki svojo nepremičnino lahko oddajajo preko platforme Airbnb. Slovenci so leta 2015 preko platforme Airbnb ponujali več kot 6000 postelji in skupaj gostili skoraj 70 tisoč gostov. Ti so za dnevni najem nepremičnine v Ljubljani odšteli dobrih 50 evrov, na obali slabih 70, na Bledu pa nekaj več kot 70 evrov. Lastniki stanovanj se morajo sicer še vedno ubadati z zapletenimi birokratskimi postopki, a vlada v kratkem obljublja rešitve. Dejstvo je, da je oddajanje sob in drugih nepremičnin prek Airbnb-ja že davno preseglo načelo delitvene ekonomije kot ideje, iz katere je platforma izšla.
Matejeva izkušnja
Med številnimi Slovenci, ki ponujajo stanovanje turistom preko platforme Airbnb je tudi Ljubljančan, ki je podedovano stanovanje sprva oddajal dolgoročnim najemnikom. A je zaradi slabih izkušenj pred dvema letoma nepremičnino obnovil in jo zdaj ponuja prek platforme Airbnb: »Smo že takoj imeli vse, kar je potrebno.« Niso pa imeli 100-odstotnega soglasja drugih lastnikov nepremičnin v tej stavbi. »To je velika težava. Lastnikov pogosto ni v stanovanju, v njem so najemniki, večinoma na črno. Potem pa so tu še ljudje, ki nočejo dati soglasja na zalogo. Češ, da ne bo kaj narobe.« Zaradi manjkajočih soglasij torej sogovornik ne izpolnjuje vseh kriterijev za oddajanje nepremičnin preko Airbnb-ja in oddaja na črno. To je tudi razlog, da svoje identitete ne želi razkriti in ga bomo imenovali Matej. Svoje goste - v primerjavi s klasičnimi najemniki lahko navržejo tudi do trikrat več denarja kot klasični najemniki - imenuje sive miške: »To so uvidevni ljudje, ki se zavedajo, da prihajajo k nekomu v stanovanje in v neko stavbo. Pridejo za tri dni in to je povprečje, ki ga tudi ministrstvo pozna. Kaj bi pa lahko v stavbi počeli. Sedeli v stanovanju, se vozili z dvigali, risali po stenah in praznili gasilne aparate,« pomisleke etažnih lastnikov, ki ne želijo dati soglasja za dejavnost Airbnb, komentira Matej.
Oddajanje ureja kar 19 različnih zakonov
»Soglasja so seveda potrebna, je pa res, da je potrebno pravilno komunicirati s sosedi. Če plačaš davek, plačaš takso, izdajaš račune, prijaviš policiji, vse kar moraš, imaš kategorizacijo, si zelo veliko naredil, da nisi na črno,« meni Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea, ki pomaga etažnim lastnikom nepremičnino oddati preko platforme Airbnb in doda: »Saj ni, da bi se ljudje želeli izogibati davkom, želijo delati legalno.« Oddajanje nepremičnin prek platforme Airbnb pri nas ureja kar 19 različnih zakonov. Da bi fizična oseba lahko poslovala legalno, mora opraviti kar 16 različnih postopkov. »Najhitrejša pot je, da se registriraš kot sobodajalec, lahko oddajaš samo pet mesecev na leto, lahko imaš samo 15 ležišč, moraš plačevat akontacijo dohodnine, na koncu moraš napovedati dohodek iz dejavnosti, plačevati vse prispevke, za katere je treba še pogledati, kako natančno so visoki, moraš vsakega gosta prijaviti v 24 urah policiji, na AJPES, vsake toliko tudi na statistični urad, ter lokalnim oblastem,« pojasni novinarka Financ Tanja Smrekar.
Kaj pripravlja vlada?
Vlada torej v kratkem obljublja spremembe. Medresorska skupina kar sedmih ministrstev je po dveh letih končno pripravila predlog za ureditev tega področja. »Predlagamo, da je Airbnb tako kot ostali portali, ki oddajajo nepremičnine v najem gostom, del zakonodaje, ki že sedaj ureja oddajanje v najem do 150 dni. Upamo, da bo že do poletja spremenjen pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, na mizi imamo tudi pravilnik o kategorizaciji, v pripravi pa je tudi sprememba zakona o gostinstvu, računamo do konca leta,« je poajsnila Eva Podlogar Štravs z Ministrstva za gospodarski razvoj. Seveda te spremembe ne bodo povsem odpravile sive ekonomije: »Po vzoru tujine je seveda treba povečati nadzor in poostriti kazni.« Dogovora z Ministrstvom za okolje in prostor, ki v svoji stanovanjski zakonodaji opredeljuje odstotek soglasja sosedov v večstanovanjskih stavbah, za zdaj še ni. Na okoljskem ministrstvu sicer pravijo, da stanovalci v večini primerov dejavnosti Airbnb-ja niso naklonjeni in potrebni odstotek soglasja ostaja 75 oziroma 100 odstotkov. Kakorkoli, z odločitvijo, kako naj se sodelovalne ekonomije lotimo v Sloveniji, po mnenju ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ne smemo hiteti: »Ko hitimo urejati ta nov način gospodarstva, ki postaja vedno bolj globalen in za katerega so napovedi, da gre v stotine milijard prometa, je nespametno, da bi zaradi enega primera sodili celoten način sodelovalnega gospodarstva. To je nekaj podobnega, kot če bi rekli, da bomo zaradi ene gnile banane ukinili celotne supermarkete.«
Več v oddaji Posebna ponudba
Odgovore na številna vprašanja povezana z oddajanjem nepremičnine preko platforme Airbnb bodo iskali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 18. aprila ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
