Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v Posebni ponudbi govorili o možnostih zdravljenja s konopljo.
Od marca letos lahko legalno uporabljamo konopljo v medicinske namene tudi v Sloveniji. Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč standardizirani cvetni vršički konoplje in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept. A v Sloveniji je to trenutno mogoče zgolj v teoriji, saj bomo morali na zdravila in zdravljenje s konopljo v praksi še počakati. Na Onkološkem inštitutu z magistralnimi oziroma sintetičnimi zdravili pomagajo bolnikom dobri dve leti. »Ta zdravila niso namenjene zdravljenju bolečine, ampak tudi drugih simptomov napredovanja bolezni. Večina bolnikov, ki prejema kanabinoide, ki so napisani na onkološkem institutu, je iz paliativnega oddelka,« pojasni dr. Slavica Lahajnar Čavlovič z Onkološkega inštituta in doda: » V teh dveh letih in pol, kar imamo na razpolago magistralno zdravilo, kapljice, kombinacijo THC-ja in CBD-ja, je bilo izdanih 38 stekleničk.« Sintetična zdravila onkološki bolniki dobijo na samem inštitutu in v lekarnah. Za zdaj bodo zdravila iz konoplje kljub spremenjeni uredbi iskali zaman. Preden pridejo na trg, morajo pristojne zdravniške organizacije sprejeti smernice za predpisovanje zdravil iz konoplje, zdravstveno ministrstvo in Javna agencija za zdravila pa morata pripraviti oceno nacionalnih potreb za konopljo in to vpisati v registre Mednarodnega odbora za nadzor nad mamili. Kdaj bo to, ni znano. Agencija je že pozvala proizvajalca edinega registriranega zdravila iz konoplje v Evropski uniji, naj pridobi dovoljenje za promet v Sloveniji, a se to še ni zgodilo. Zato morajo slovenski bolniki po Sativex v tujino. Vendar zaradi visoke cene, velikega zanimanja med bolniki ni. Za Sativex bi morali mesečno odšteti 700 evrov.
Konopljo še vedno kupujejo na črnem trgu
Zavarovalnica le redko krije stroške zdravljenja s konopljo. Zato marsikdo izdelke kupuje na črnem trgu, kjer so cene nekoliko nižje. »Na črnem trgu odštejejo od 30 do 300 evrov. Je pa težava črnega trga v tem, da je tam veliko neznanja in če ne delamo po pravilnih postopkih, terapija ne bo najboljša za človeka,« pove Jaka Bitenc iz Slovenskega konopljinega socialnega kluba. Zaradi nedostopnosti, visokih cen in negotovosti ob izdelkih na črnem trgu, si nevladne organizacije prizadevajo za samooskrbo. Vendar ji je stroka nenaklonjena in opozarja, da v domačih pripravkih ni jasna vsebnost različnih psihotropnih snovi. »Vsebnost preprosto preverimo v laboratoriju. To danes ni nobena znanost, da ne bi mogli vedeti, kaj je v konoplji,« pravi Tanja Cvetrežnik iz Društva za zdravljenje s konopljo Hopla Konoplja. Kako daleč je Slovenija od tega, da bi bilo pri nas mogoče gojiti konopljo za samooskrbo, je na svoji koži občutil Janko Pirc, ki je bil zaradi nekaj sadik konoplje obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora. Kasneje je bil sicer oproščen, a kot pravi, je bilo njegovo življenje uničeno. »Bil sem neupravičeno obtožen, obsojen, na koncu oproščen, v vmesnem času mi je razpadla družina, propadel sem sam in se zdaj počasi poskušam postaviti na noge.« Tako svojo zgodbo opisuje Janko Pirc, ki je, potem ko na slovenskem trgu ni našel zdravil iz konoplje, leta 2012 na svojem vrtu sam vzgojil osem rastlin. Z njimi je želel lajšati bolečine partnerki z multiplo sklerozo in pomagati sinu s sladkorno boleznijo.
Kmalu se je na njegovih vratih pojavila policija
Leta 2013 je Okrožno sodišče v Krškem Pirca obsodilo na 4-mesečno pogojno kazen, sodbo je nato potrdilo tudi višje sodišče. Februarja lani pa ga je Vrhovno sodišče oprostilo vseh obsodb. Ugotovilo je, da Pirc ni imel namena konoplje preprodajati, ampak jo je gojil izključno z namenom pomoči partnerici. Izkušnja pa Pirca ni odbila od konoplje, nasprotno, danes jo v industrijske namene goji na 15 hektarjih: »Iz nje delam čaj, olje, proteine, mazila, tudi sam poskušam izločiti same trihome iz rastline, se pravi tisto, kar je najboljše, tudi smolo za lastne potrebe.« Na vprašanje, ali meni, da bi morali konopljo legalizirati, odgovarja: »V bistvu konoplja sploh ni nelegalna. Po drugem odstavku 28. člena enotne konvencije o drogah iz leta 1961 konoplja sploh ni uvrščena med droge. V bistvu je vsa ta gonja, ki je proti njej konoplji, ena sama neumnost, nespoštovanje ustave, nespoštovanje mednarodnih konvencij.« Pirc je prepričan, da samooskrbo s konopljo zavirajo farmacevtski in drugi lobiji: »Vidijo namreč, kakšni donosi so lahko pri tem. Poglejte denimo, kaj vse so naredili v Koloradu, kjer so konopljo legalizirali. Država je z davki zaslužila ogromno denarja. Zadeve bi morali tudi pri nas urediti. Dajmo cesarju, kar je cesarjevega in bo za vse dovolj. Pa še ljudem bi lahko pomagali, manj bi bilo bolnih. Razen če je v interesu sistemu, države in kapitala, da ima bolne ljudi.«
Mašina zgodba
Okoli 300 otrok v Sloveniji se bori s trdovratno obliko epilepsije, kar pomeni, da imajo več kot 100 napadov na dan. Na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike bodo junija začeli izvajati študijo, v kateri bodo otrokom poleg zdravil, ki jih sicer prejemajo, dali tudi medicinsko konopljo. Med okoli 100 otroki in mladostniki bo tudi Maša, ki jo starši trenutno zdravijo samo z konopljo, s trdovratno obliko epilepsije pa se bori že od svojega tretjega leta. »Njen razvoj je normalno potekal, nato pa so se začeli napadi, ki so se stopnjevali. Najprej eden na deset dni, nato eden na teden, eden na dan, deset na dan, več deset na dan, stanje se je pri njen res drastično slabšalo,« pojasni Mašina mama Maja Virant. Deklico so začeli zdraviti na nevrološkem oddelku pediatrične klinike. Poskusili so s številnimi protiepileptičnimi zdravili in ketogeno dieto, a stanje se je le slabšalo. Napadi so postajali tako hudi, da je Maša zaradi nevarnih padcev morala nositi čelado. Starši so videli izhod le še v konoplji, ki pa je bila takrat dostopna zgolj na črnem trgu. Naročali so jo iz Združenih držav Amerike. »Nismo pa konoplje mogli fizično dobiti v Slovenijo, ker je bil takrat izvoz in uvoz iz Kalifornije prepovedan. Potem smo našli enega dobrega človeka, ki je šel ravno takrat v Kalifornijo in jo je dal v kovček in nam jo pripeljal,« pove dekličina mama. Ob soglasju nevrologinje je Maša medicinsko konopljo prejemala kot dodatek drugim zdravilom.
Stanje se je začelo izboljševati
Starši so opazili, da blagodejno vpliva predvsem na hude stranske učinke protiepileptičnih zdravil, kot so agresija, razdraženost in napihnjenost, a njeno stanje se je žal konec januarja dodatno poslabšalo: »Maša je bila takrat na vozičku, ni mogla govoriti, požirati, bila je na infuziji, v pleničkah, v bistvu na stopnji novorojenčka. In imela je napade. Takrat smo se odločili za konopljo kot terapijo.« O svoji odločitvi, da hčer zdravita izključno s konopljo sta se Mašina starša posvetovala z zdravniki, ki so jima kljub strahu pred neznanim, obljubili podporo. »V bistvu je bilo že tako slabo, da smo razmišljali, da bi jo dali v umetno komo, da bi pridobili nekaj časa, da bi našli rešitev. Potem se je njeno stanje po milimetrskih korakih začelo izboljševati.« Mašinim in tudi vsem drugim staršem, ki se borijo z otrokovo epilepsijo, bo pomembne odgovore dala tudi klinična študija, prva take vrste v Evropi, ki jo bodo junija začeli izvajati na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. »Imamo že izbrane paciente, med 80 in 100 jih bo, stari pa so od enega leta do 25 let. Gre dejansko za najhujše primere, pri katerih je praktično vedno zraven tudi hud razvojni, gibalni in inteligenčni zaostanek.« V začetku leta 2015 so na pediatrični kliniki ljubljanskega kliničnega centra že izvedli študijo, v kateri so otroke s "trdovratno" epilepsijo, pri katerih druga zdravila niso učinkovala, zdravili s sintetičnimi kanabinoidi. To je nepsihoaktivna substanca, ki so jo proizvedli v laboratoriju, sicer pa je naravno prisotna v konoplji. "Nad rezultati smo bili navdušeni," je Neubauer. Pri večini otrok se je število epileptičnih napadov zmanjšalo tudi za 75 odstotkov, izboljšala se je njihova komunikacija, govor, kognitivne funkcije, motorika, spanje ter povečal apetit. A pri približno petini bolnikov tudi sintetični kanabinoid ni učinkoval. Zato so se sedaj odločili, da bodo izvedli študijo, v kateri bodo ti otroci poleg zdravil, ki jih sicer jemljejo, prejemali medicinsko konopljo. PoNeubauerjevihnavedbah namreč izkušnje iz tujine kažejo, da je konoplja, ki ima še številne druge naravne kanabinoide, v primerjavi s sintetičnim kanabinoidom bolj učinkovita zaradi sinergije učinkovin.
Več v oddaji Posebna ponudba
Kdaj bodo pripravki iz konoplje na voljo v slovenskih lekarnah? Koliko bolnikom zavarovalnica krije zdravljenje? Kdaj bo zdravljenje s konopljo za bolnike brezplačno? Kako varna oziroma nevarna za zdravje je konoplja, kupljena na črnem trgu? Kdaj bo v Sloveniji omogočeno gojenje konoplje? Ministrstvo je nalogo, da pripravi zakonodajo na tem področju, dobilo lani jeseni, kje smo danes? Konoplja lajša ali zdravi? Je čudežno zdravilo, ki ozdravi prav vsako obolenje? Kakšna je prihodnost zdravljenja, proizvodnje in uporabe konoplje v Sloveniji? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 23. maja ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
