Zveza društev gluhih in naglušnih vsako leto v septembru skupaj s 13 društvi organizira različne aktivnosti za ozaveščanje o življenju in delu gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom. Vrhunec mednarodnega tedna gluhih, ki se je začel 18. septembra, bo v soboto, 23. septembra, na mednarodni dan gluhih, ko v zvezi skupaj z društvi gluhih in naglušnih pripravljajo Deaflympics – Olimpijski dan gluhih.
Na slavnostni akademiji, ki bo v soboto dopoldne potekala na Fakulteti za šport pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, slavnostna govornica pa bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, bodo praznovali tudi 25-letnico Športne zveze gluhih Slovenije. Po besedah predsednika zveze Mladena Veršiča je šport eden največjih mostov vključevanja gluhih v slišečo družbo. Na zvezi pa napovedujejo, da bodo na mednarodni dan gluhih poleg vseh mejnikov – zveza je v letu 2016 proslavila častitljivih 85 let delovanja – posvetili posebno pozornost predstavitvi zakonov o športu ter o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Enake statusne pravice za vse športnike
Zakona bosta po več kot 20 letih truda, pravijo na zvezi, prvič izenačila statusne pravice športnikov invalidov s športniki neinvalidi. S tem se bosta vsaj delno odpravila krivica in nepriznavanje dosežkov dveh gluhih športnikov, in sicer Sabine Hmelina in Sama Petrača, ki sta marca leta 1992 kot prva slovenska športnika na evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Franciji osvojila prve medalje za samostojno Slovenijo. Poleg obeh športnikov bo posebno priznanje za izjemne športne dosežke v Sloveniji prejela tudi košarkarska reprezentanca gluhih, ki je leta 1996 na evropskem prvenstvu gluhih osvojila prvo medaljo za samostojno Slovenijo v kolektivnem športu.
Mednarodni dan gluhih praznujejo že od leta 1959
Da bo praznovanje mednarodnega dne gluhih tretjo soboto v septembru, se je odločila Svetovna organizacija gluhih na svojem kongresu leta 1959. Na ta dan želijo gluhi opozoriti javnost na nevidno invalidnost – gluhoto – in na težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Dodajmo, da so poleg osrednje prireditve ta teden potekale številne druge aktivnosti, od krvodajalske akcije, izdaje publikacije na temo dobitnikov medalj na mednarodnih tekmovanjih, tekme trojk med gluhimi olimpijci in posebnimi gosti ter vrsta drugih.
Varuh človekovih pravic je gluhim in naglušnim omogočil boljšo komunikacijo
Varuh človekovih pravic je ta teden v sejni sobi urada namestil indukcijsko zanko. To je elektromagnetni komunikacijski sistem, ki pripomore k manjši odvisnosti naglušnih od slišečega okolja, so pojasnili v varuhovem uradu. Indukcijska zanka omogoča uporabnikom slušnih aparatov razumevanje izgovorjenega v hrupnih prostorih, saj preprečuje motnje, kot so odmev, šumenje, hreščanje in druge motnje, ki se lahko pojavijo. Zdravo uho namreč tovrstne zvoke iz okolja izloči, slušni aparati pa tega trenutno še ne morejo, so dodali. Naglušnim, ki se s svojimi težavami obrnejo na varuha, bo tako v sejni sobi v uradu varuha omogočena kakovostnejša komunikacija.
Poziv državnim organom
Varuh ob tem poziva tudi državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, da storijo vse, kar je potrebno za dostojnejšo in kar se le da samostojno in suvereno komunikacijo z gluhimi in naglušnimi. Država pa naj dosledneje nadzoruje uporabo zakonodaje pri graditvi objektov. Gluhim je v skladu z invalidsko zakonodajo še vedno lahko priznana največ 70-odstotna invalidnost, kar se jim zdi krivično, zato bi jim tudi na tem področju veljalo prisluhniti in prilagoditi predpise, so še sporočili. x
V. P.
