Kako poteka bralno opismenjevanje v Zavodu za gluhe in naglušne?
Večina naših učencev ima bralno zapisovalne težave. Učenci težje usvojijo veščine branja, zato jim branje predstavlja velik napor in posledično spontano ne razvijejo veselja do branja. Ker jim dejavnosti, ki jih predvideva učni načrt, velikokrat krepijo odpor do branja, so zabavne in kreativne dejavnosti nujno potrebne. Učitelji veliko sodelujemo s knjižničarko, ki jim svetuje in prilagaja gradiva, pogosto sodelujemo v različnih natečajih in bralne aktivnosti povezujemo s kreativnim izražanjem. Tako postane razvijanje bralnega opismenjevanja bolj zabavno in privlačno za otroke. Mnogokrat niti ne vedo, da krepijo bralno pismenost.
V Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana so vključeni učenci z različnimi posebnimi potrebami. Ali so bili v vaše projekte vključeni vsi učenci?
V projektu so sodelovali vsi učenci na šoli in večina učiteljev in ostalih zaposlenih. V vse najine dejavnosti sva vključili tudi oddelke z gluhimi in naglušnimi učenci. Pouk gluhih in naglušnih učencev poteka v slovenskem znakovnem jeziku, ki je njihov prvi jezik. V oddelke se redno vključuje tudi tolmač, ki pisano oz. govorjeno besedo podkrepi s kretnjo. Tako se lahko gluhi in naglušni učenci vključujejo v vse dejavnosti.
Letos ste prejeli nagrado Sončnica na rami, za katero vas je predlagal ravnatelj. Za kakšen projekt gre?
Gre za inovativni projekt Berem jaz, bereš ti, s sloganom Bodi kul, beri ful. V okviru projekta Naša mala knjižnica, ki ga izvaja založba Sodobnost, so potekale različne dejavnosti, ki smo jih prilagodile našim učencem. Sestavljali smo bralni vlak, pri čemer sva zaposlene na šoli povabili, da svoje veselje do branja prenesejo tudi na učence. Skozi celotno šolsko leto sta na razstavni steni pred knjižnico vzporedno nastajala dva bralna vlaka. Enega so sestavljali zaposleni, drugega pa učenci od 1. do 9. razreda. Na koncu leta so bili učenci in učitelji nagrajeni za svoj trud.
V mesecu decembru sva organizirali praznični zmenek s knjigo. Nastale so bralne škatle, ki so vsebovale knjigo s praznično tematiko primerno starosti učencev, idejo za likovno poustvarjanje, bralna kazala za učence ter drobne pozornosti za praznični bralni ambient. Razrednike od 1. do 5. sva razreda povabili na praznični zmenek. Vsak dan je izbran razred v prazničnem bralnem kotičku pričakala bralna škatla. Razredniki so učencem z omenjeno vsebino škatle pričarali praznično vzdušje. Branja knjige so se učenci z razrednikom lotili na različne načine. Tako so učenci dobili prijetne bralne izkušnje.
Ob praznikih in drugih posebnih dnevih sva organizirali različne bralno ustvarjalne dejavnosti, na primer Zajemaj kulturo z veliko žlico, Valentinov nabiralnik, Bookflix in še druge, v katere sva povabili vse učence. Vedno je sledila razstava, na kateri so učenci prebirali, kaj so ustvarili njihovi vrstniki.
Katere knjige ste brali?
Učenci so brali knjige iz kompletov iz zbirke Naše male knjižnice založbe KUD Sodobnost, knjige domačega branja, iz seznama za bralno značko in knjige po lastni izbiri.
K sodelovanju pa ste pritegnili tudi slovenske pisatelje.
Ker sva želeli učence motivirati in spodbuditi veselje do branja, sva kontaktirali slovenske pisatelje in pesnike, kot so Primož Suhodolčan, Boštjan Gorenc Pižama, Aksinija Kermauner, Anja Štefan in Andrej Rozman Roza. Napisali sva jim sporočilo, jim na kratko predstavili najin projekt in jih povabili k sodelovanju. Na najino veliko veselje so se vsi odzvali vabilu.
Projekt ste razvijali v času epidemije. Kako ste se spopadli z delom na daljavo?
Učence sva v času pouka na daljavo skušali motivirati za branje tako, da sva posneli glasno branje knjig. V pomoč nam je bilo, da so pri založbi KUD Sodobnost posredovali knjige in Ustvarjalnike vezane na knjige v PDF obliki.
Cilj vaših projektov je bil, kot je žirija zapisala v utemeljitvi nagrade, »da se otroke s posebnimi potrebami prek dejavnosti, ki so jim bliže in bolj enostavne, pritegne k literaturi ter da se s pozitivnimi bralnimi izkušnjami gradi njihova naklonjenost do knjig in literature, je bil z naštetimi aktivnostmi nedvomno dosežen.« Kako uspešnost projekta ocenjujete sami?
Glede na to, da so starši poročali o napredku in da učenci pravijo, da so zaradi teh dejavnosti prebrali več knjig kot sicer, meniva, da sva bili pri uspešni.
Ali bi lahko rekli, da je branje pripomoglo tudi k boljši samopodobi in samozavesti vaših učencev?
Ko učenci izboljšajo bralno tehniko, se izboljša tudi bralno razumevanje in razširi besednjak. Zato so učenci uspešnejši pri govornem nastopanju, pisnem izražanju in komunikaciji z drugimi. Posledično se izboljša učna uspešnost. Vse skupaj pa zagotovo vpliva na njihovo samopodobo.
Kakšni pa so vaši prihodnji načrti?
V okviru medpredmetnega povezovanja je nastala kratka ilustrirana zgodba učence, najina avtorska didaktično družabna igra Živim v Sloveniji ter avtorska kratka zgodba o družinskem življenju z otrokom z avtizmom. To bi želeli predstaviti izven našega Zavoda, s tem želiva družbo ozaveščati, da so tudi učenci s posebnimi potrebami lahko zelo uspešni, če jih le spodbudimo na pravi način. Prav tako bova učencem še naprej spodbujali veselje do branja.