V Združenju menijo, da bi predlogu morali dopolnitve glede podpornih oseb, funkcionalno oceno in pozvati ministrstvo k utemeljitvi finančne ocene stroškov, ugotavljajo.
Pri zagovorniku načela enakosti so lani maja vladi izdali priporočilo, da pripravi in v zakonodajni postopek posreduje predlog zakona, v katerem bo celovito urejen položaj gluhoslepih. Zakon naj bi tem ljudem omogočal polno uresničevanje pravic do rabe svojega jezika in drugih pravic na vseh področjih življenja.
"V prvem odzivu na osnutek predloga smo ministrstvo opozorili na potrebo po celovitem pregledu položaja gluhoslepih. Ocenjujemo, da naša priporočila pri tem osnutku predloga še niso upoštevana v celoti," je pojasnil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik na novinarski konferenci, ki je danes potekala v organizaciji Združenja gluhoslepih Slovenije in Fakultete za socialno delo.
Kriteriji za ugotavljanje gluhoslepote
Po predlogu ministrstva bi se za ugotavljanje gluhoslepote uporabljala oba kriterija, tako medicinski kot tudi funkcionalni, hkrati in šele to bi omogočilo uživanje pravice do rabe svojega jezika. Zagovornik je dodal, da so kriteriji za to pravico še strožji kot sicer. Merila za opredelitev funkcionalne presoje gluhoslepote in presoje upravičenosti do dodelitve pravic po tem zakonu se preveč osredotočajo na medicinsko izmero čutov in sposobnosti osebe. Poleg jezikovne identitete pa je cilj zlasti premagovanje zunanjih ovir in podpora pri komunikaciji.
Predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih
Predlog zakona, ki bo v javni obravnavi do 3. maja, gluhoslepim zagotavlja pravice do uporabe jezika gluhoslepih pred javnimi institucijami (pravica do tolmača), do podporne osebe v obsegu največ 360 ur letno, do razvoja jezika gluhoslepih ter pravico do učenja jezika gluhoslepih za osebe z gluhoslepoto, ki se ne šolajo, starše otrok z gluhoslepoto in osebne asistente.
Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev sveta za jezik gluhoslepih, ki ga ustanovi vlada za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih in kot strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev s tega področja, so navedli na ministrstvu.
Financiranje in individualizirane storitve
Strokovnjak na ustavnopravnem in upravnopravnem področju Matija Urankar je izpostavil vprašanje financiranja. "Govorimo o ustavni pravici, omejevanje ustavnih pravic z argumentom financ pa je neustavno," je dejal. Izvrševanje zakona je ocenjeno na približno 15,5 milijona evrov letno. "Upam, da pomislek glede visokega stroška, ki je po našem mnenju sicer ocenjen previsoko, ne bo pomenil zavore pri sprejemanju tega zakona in njegovem razvoju," je izpostavil.
Pomembno je, da so storitve, ki se pripravljajo za ljudi z gluhoslepoto, načrtovane na individualiziran in oseben način, je poudarila predstojnica katedre za duševno zdravje v skupnosti na ljubljanski fakulteti za socialno delo Vera Grebenc. Pravico do uporabe jezika je po njenih besedah mogoče uresničevati, če je poskrbljeno za vse ostale okoliščine bivanja v skupnosti.
Meni, da je glavni izziv pri krepitvi vloge podporne osebe. "Tudi z rešitvami financiranja podporne osebe ostaja potreba po individualiziranem pristopu preslišana. Morali bodo iskati bolj fleksibilne rešitve na področju financiranja tega," je poudarila. Pomanjkljivosti vidi tudi pri vprašanju funkcionalnega kriterija. Poleg telesnega in medicinskega kriterija bi se moralo upoštevati tudi druge vidike, ki so pomembni za vključevanje ljudi z gluhoslepoto, je dodala.
Kaj je gluhoslepota
Gluhoslepota pomeni hkratno kombinirano okvaro sluha in vida. "Ti ljudje so socialno izključeni, izolirani, imajo premalo informacij. Njihovo življenje je prepojeno z bolečino, stiskami, nasiljem, diskriminacijo," je poudarila generalna sekretarka Združenja DLAN Simona Gerenčer.
Po njenem mnenju je temeljni izziv na področju gluhoslepote neustrezno razumevanje same invalidnosti. Za ljudi z gluhoslepoto skrbi Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in že več let poziva k ureditvi statusa in pravic teh oseb. Velik premik se je zanje zgodil že leta 2021, ko je Slovenija kot prva država na svetu uspela jezik gluhoslepih vpisati v ustavo.
Več tudi v prispevku.
