Knjige so izredno pomembne tudi za osebe z okvaro vida, saj jim poleg znanja in literarnih užitkov omogočajo tudi boljšo vključenost v družbo.
Za slepe in slabovidne knjige v Knjižnici Minke Skaberne v Ljubljani prilagajajo v dostopne formate za slepe in slabovidne in si prizadevajo, da bi svojim bralcem ponudili čim večji nabor domače in svetovne literarne produkcije.
Pretvarjanje v brajico
Letos mineva že 200 let od uporabe brajice, to je sistema pisave, pri katerem so črke in znaki dvignjeni in jih je mogoče tipati. Brajica je za osebe z ovkarov vida simbol neodvisnosti, pa tudi pripomoček, s katerim dostopajo do različnih vsebin. V knjižnici Minke Skaberne prepisovalcev običajno tiskane knjige pretvarjajo v brajico ter jih natisnejo, zvežejo in ponudijo na izposojo svojim uporabnikom.
Zvočne knjige
Vse slepe ali slabovidne osebe pa ne berejo brajice, saj je to precej zapleten sistem branja, ki se ga ne naučijo vsi. Nekateri raje posežejo po zvočnih knjigah. Zvočne knjige so prav tako na voljo za izposojo v Knjižnici Minke Skaberne.
Slepi in slabovidni si pri branju sicer pomagajo tudi z drugimi pripomočki, kot so lupe, povečan tisk, Brajeva vrstica, bralniki zaslona in podobno.
Za slepe in slabovidne prilagojeni le 4 odstotki celotne slovenske tiskane produkcije
Pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa opozarjajo, da je pretvarjanje gradiva v dostopne formate finančno in časovno zahtevno opravilo, ki vključuje različne profile strokovno usposobljenega kadra, zato jim v njihovi knjižnici uspe pretvoriti le okvirno 4 odstotke celotne slovenske tiskane produkcije, kar predstavlja za slepe in slabovidne strahoten zaostanek v primerjavi z videčimi bralci.
"Število dostopnih knjig se lahko s sistemskimi ukrepi ter dobro voljo slovenskih založb bistveno poveča, zato ob tej priložnosti apeliramo na odločevalce in založnike, da po svojih dolžnostih in zmožnostih prispevajo k povečanju prilagojenih knjižnih del za slepe in slabovidne," so pri ZDSSS še zapisali ob letošnjem svetovnem dnevu knjige.
