Prvo mednarodno konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki jo je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z Evropsko in Svetovno zvezo naglušnih, je odprla podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Jasna Urban, ki je opozorila, da bi se kot skupnost morali zavedati, da je psihološko zdravje enako pomembno kot fizično zdravje. "Izguba sluha lahko pripomore k slabši kakovosti življenja, sposobnosti komunikacije in našim odnosom. Ključnega pomena je razumeti povezavo med izgubo sluha in duševnim zdravjem, zato moramo prilagoditi okolje. V teh izzivih se skriva priložnost za odkrivanje našega prizadevanja in empatije," je dejala Urbanova.
Po podatkih ZDGNS ima v Evropi težave s sluhom vsaka deseta odrasla oseba, v Sloveniji okoli 200 tisoč, številka pa s trendom staranja prebivalstva nenehno narašča, saj je naglušen že vsak tretji starejši od 65 let. Sluh se namreč po štiridesetem letu kontinuirano slabša. Naglušnost lahko nastane tudi zaradi prevelikega hrupa. Dolgotrajna obremenitev s hrupom, glasnejšim od 85 decibelov, skoraj zagotovo pripelje do naglušnosti. Hrupu na delovnem mestu so najbolj izpostavljeni industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje, delavci v gradbeništvu, vojaki. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na leto izda okoli 19 tisoč napotnic za slušne aparate, ki jih v Sloveniji uporablja več kot 70.000 ljudi vseh starosti, so zapisali na ZDGNS. Opozorili so, da se veliko ljudi svoje naglušnosti sploh ne zaveda in jih na to opozori šele okolica. "Tako v povprečju mine 5 do 7 let, preden se oseba začne zavedati, da slabše sliši in si pridobi slušni aparat. Zaradi tega je izjemnega pomena osveščanje javnosti o škodljivih posledicah hrupa in ustrezne zaščite, prav tako pa tudi ustvarjanje ustreznega in vključujočega okolja za ljudi s senzornimi oviranostmi," so še zapisali.
ZDGNS je odprla pomembno temo
Da je vpliv izgube sluha na duševno zdravje pomembna tema, je poudarila predsednica Evropske Zveze gluhih in naglušnih Lidija Best. "Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov je temelj našega dela. Države pogodbenice morajo upoštevati, da imajo osebe z invalidnostjo pravico do storitev javnega zdravja. Želimo spodbuditi razumevanje in sodelovanje pri praktičnih ukrepih, saj je še vedno veliko izzivov pri dostopu gluhih in naglušnih do informacij," je opozorila Lidija Best in pozvala: "Poskrbimo da bo svet boljši do oseb z izgubo sluha." Tudi predsednica Mednarodne zveze gluhih in naglušnih Ruth Warwick je izpostavila, da se osebe z izgubo sluha še vedno soočajo s številnimi izzivi v slišečem svetu. "Od rojstva sem naglušna in če se ozrem v preteklost, lahko rečem, da sem bila diskriminirana in podvržena številnim predsodkom. Nisem imela možnosti, da bi postala učiteljica, saj ne bi mogla poučevati kot vsi ostali, na mojem potrdilu bi bila oznaka, ki bi me označevala kot invalidno osebo, kar pa nisem želela," je povedala Ruth Warwick. Zaključila je, da konferenca predstavlja pomemben korak k javni obravnavi težav gluhih in naglušnih in njihovemu odpravljanju. "Več ko bomo o tem govorili, več ljudi bo lažje rešilo svoje težave."
"Izguba sluha je pogosto povezana s težavami v duševnem zdravju"
Dr. Matej Vinko iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnil, da je izguba sluha pogosto povezana s težavami v duševnem zdravju. "Med gluhimi je duševnih motenj nekajkrat več kot med slišečimi," je povedal Vinko. Njegov sodelavec Marko Štanta pa je poudaril, da potrebujemo bolj kakovostne zdravstvene rešitve za naglušne osebe, vključno s storitvami za duševno zdravje. "Pri gluhih in naglušnih pogosto pride do socialnega umika in spremenjene socialne interakcije, pa tudi do zadrege," je dejal Štanta in opozoril, da v Sloveniji nimamo dobrega pregleda glede potreb invalidov, kar pomeni, da ne poznamo značilnosti posamezne populacije. "Ker je tudi interpretacija podatkov o invalidih zelo različna, bi bilo nujno, da pri zbiranju podatkov sodelujejo ljudje, ki dobro poznajo značilnosti določene invalidnosti." Menil je, da je potrebnih več raziskav, ki bi se osredotočale na ljudi z naglušnostjo. "Ni dovolj, da imamo dostopnost do izvajanja storitev, potrebujemo večjo inkluzivnost," je še prepričan Štanta.
Prva raziskava o duševnem zdravju naglušnih v Sloveniji
Dr. Andreja Poljanec z Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, ki je ena od avtoric prve slovenske raziskave o duševnem zdravju gluhih in naglušnih, je povedala, da znanstvene literature na to temo ni. "Zato smo novembra začeli pridobivati podatke o kakovosti življenja naglušnih oseb pri nas. V raziskavo smo vključili 561 udeležencev, med njimi je bilo 215 naglušnih in 346 slišečih. Gre za velik vzorec in se na rezultate do določene mere lahko zanesemo," je pojasnila. Rezultati so jih presenetili, saj niso pokazali razlik med slišečimi in naglušnimi. "Ker pa iz prakse vemo, da je več stresa in anksioznosti med gluhimi in naglušnimi, smo se začeli spraševati, ali se naglušne osebe bolj kvalitetno spoprijemajo s stresom? Ali ti vprašalniki niso uspeli dovolj občutljivo izmeriti tega? Kako izvedeti za stiske, ki so v ozadju?" Največja razlika med naglušnimi in slišečimi se je pokazala pri glavobolih, ki so bili pri naglušnih precej pogostejši. "V nadaljevanje raziskave se bomo osredotočili na kvalitativno metotologijo – opravili bomo intervjuje, naredili fokusne skupine, vključili psihologe – to nam bo dalo bolj poglobljen pogled. Na podlagi teh interpretacij bomo spoznali, kaj naglušnim manjka in katere programe, politike bi bilo treba okrepiti," je zaključila dr. Poljanec.
Ali izguba sluha povečuje možnost za upad kognitivnih sposobnosti?
Mark Laureyns iz Evropskega združenje strokovnjakov za slušne aparate je predstavil raziskave na področju povezanosti izgube sluha in kognitivnih sposobnosti. Raziskave so poskušale odkriti: Ali izguba sluha in tinitus povečujeta možnosti za upad kognitivnih sposobnosti in ali zgodnje prepoznavanje izgube sluha zmanjšuje možnost za upad kognitivnih sposobnosti? "Prve raziskave v 80. letih prejšnjega stoletja so odkrile, da so imeli ljudje z blago izgubo sluha 1,5-krat več možnosti, da zbolijo za demenco. Hujša je izguba sluha, večja je možnost za demenco. Po več letih spremljanja udeležencev so ugotovili, da je lahko oseba z izgubo sluha kar 11 let prej zbolela za demenco. Zaključili so, da ljudje, ki izgubijo sluh, kognitivno nazadujejo hitreje od slišečih," je povzel Laureyns. Znanstveniki niso uspeli povezati tinitusa in kognitivnega upada, so pa ugotovili, da lahko zgodnja uporaba slušnih pripomočkov upočasni kognitivni upad. "Raziskava, objavljena v znanstvenem članku Lancet, je ugotovila, da je najučinkovitejše orodje za preprečevanje demence izobraževanje," je povedal Laureyns. Zato ne preseneča ugotovitev znanstvenikov iz Univerze Johns Hopkins, da je tveganje za kognitivni upad oseb z izgubo sluha, ki imajo dostop do pripomočkov, v primerjavi s tveganjem pri osebah z izgubo sluha, ki dostopa do pripomočkov za sluh nimajo, manjše.
Slaba dostopnost zdravstvene oskrbe za osebe z okvaro sluha
Ariane Laplante-Lévesque, ki je na Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) za Evropo odgovorna za krepitev varstva ušes in sluha, je povedala, da ima 20 odstotkov prebivalstva v EU določeno stopnjo izgube sluha. "Najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo, so izgorelost, anksioznost in stres. Vse osebe nimajo ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev, kar tretjina prebivalcev, ki ima težave z depresijo, nima dostopa do obravnave. Gre za težave s socialno-družbenim položajem, saj so invalidi velikokrat revni," je opozorila Ariane Laplante-Lévesque. Navedla je, da imajo naglušne osebe slabši dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in na trg dela. "Pogosteje so revne, kadar se zaposlijo, pa zaslužijo manj, ženske z invalidnostjo so bolj izpostavljene nasilju," je naštela. Skrb za duševno zdravje je del zdravstvene oskrbe, ki mora biti cenovno dostopna in pravična, je izpostavila Laplante-Lévesque in spomnila, da so države podpisnice zavezane k spoštovanju Konvencije o pravicah invalidov, ki v 25. členu opredeljuje pravico so zdravja. "Neenakosti v zdravstveni oskrbi so nepoštene in se jim je možno izogniti," je prepričana. Patrick D'Hasse iz podjetja Med-el pa je dejal, da je najprej treba preseči družbeno stigmo, ki se še vedno drži slušnih pripomočkov, kot so slušni aparati in polževi vsadki, sicer pa je prepričan, da pozitivno vplivajo na dobrobit gluhih in naglušnih. Opozoril je, da je dostopnost do teh pripomočkov po različnih državah velika.
Poudarjanje pomena duševnega zdravja za ljudi z izgubo sluha je ključno za zmanjšanje stigme
Monika Chaba iz Evropske komisije je poudarila, da je zaposlitev za ljudi z oviranostmi zelo pomembna, saj jim omogoča socialno neodvisnost in vključenost. Podobno kot SZO tudi Evropska komisija ugotavlja, da je veliko ljudi s nezaposlenih ali pa opravljajo najslabše plačana dela. "Pripravili smo nabor orodij za zaposlovanje. Na voljo je Zavodom za zaposlovanje, ki morajo vedeti, kaj je dostopnost in vključevanje. Tu črpajo ukrepe, s pomočjo katerih bodo zagotovili vključenost in dostopnost. Potem je tu še karierna orientacija že v fazi zaposlenosti, ki govori o tem, kako zagotoviti dostopno karierno orientacijo. Iskanje kadrov je prav tako pomembno področje, naredili smo katalog dobrih praks glede najemanja kadrov. Razumna prilagoditev je še en pomemben vidik, ki ga je treba izvajati ne le pri pripravi, ampak tudi potem v procesu zaposlitve," je poudarila Chaba.
Udeleženci so na koncu zaključili, da lahko pravočasna diagnoza, uporaba slušnih pripomočkov in psihosocialna podpora znatno izboljšajo kakovost življenja ter duševno in splošno zdravje naglušnih. Vsi so se strinjali, da je poudarjanje pomena duševnega zdravja za ljudi z izgubo sluha ključno za zmanjšanje stigme in podporo k bolj vključujoči družbi.
