Josip Jurčič je bil slovenski pisatelj.
Rodil se je leta 1844 na Muljavi<p>Muljava je kraj na Dolenjskem.<br />Blizu Ivančne Gorice.</p> .
Rodil se je 4. marca.
To je bilo pred 180 leti.
Njegovi starši so bili revni kmetje.
Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani.
Pri 17 letih je napisal prvo pripovedko.
Imenovala se je Pripovedka o beli kači.
Na študij je odšel na Dunaj.
Dunaj je glavno mesto Avstrije.
Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal.
Leta 1868 je izdal povest Sosedov sin.
Začel je delati pri časniku Slovenski narod v Mariboru.
Pisal in urejal je novice.
Kasneje se je preselil v Ljubljano.
Postal je zelo pomemben človek
v slovenski kulturi.
Leta 1881 je umrl zaradi jetike<p>Jetiki pravimo tudi tuberkuloza.<br />Tuberkuloza je nalezljiva bolezen.<br />Ljudje s tuberkulozo lahko okužijo druge ljudi.<br />Na primer, ko kašljajo, kihajo ali govorijo.<br />Potem lahko zbolijo tudi drugi ljudje.<br />Ko imate tuberkulozo, so vaša pljuča bolna.<br />Zaradi tuberkuloze se poškodujejo tudi drugi organi.<br />Na primer srce.</p> .
Star je bil 37 let.
Josip Jurčič je napisal veliko knjig
Najbolj znane Jurčičeve knjige so:
- Jurij Kozjak, slovenski janičar,
- Rokovnjači,
- Deseti brat.
Na njegovo ustvarjanje so vplivale zgodbe
in ljudske pripovedke,
ki mu jih je v mladosti pripovedoval njegov ded.
Knjiga Jurij Kozjak, slovenski janičar
se dogaja v času turških vpadov
Pred več kot 500 leti je na ozemlje Slovenije
večkrat prišla turška vojska.
Na gradu Kozjak je živel graščak Marko Kozjak.
Imel je sina Jurija.
Z njima je živel Markov brat Peter.
Ko Marka Kozjaka ni bilo doma,
je Peter prodal Jurija romski družini.
Prodali so ga naprej Turkom.
Zaradi žalosti je Marko odšel v samostan v Stični.
Čez 20 let se je Jurij vrnil s turško vojsko
na slovensko ozemlje.
Bil je poveljnik janičarjev.
Janičarji so bili ugrabljeni otroci,
ki so postali turški vojaki.
Menihi iz samostana v Stični
so ujeli 4 janičarje.
Med ujetniki je bil tudi Jurij.
Jurij je v samostanu po naključju srečal očeta Marka.
Takoj ga je prepoznal.
Očetu Marku se je izpolnila želja,
da bi pred smrtjo še enkrat objel sina Jurija.
Jurij je zapustil turško vojsko.
Po očetovi smrti je postal gospodar gradu Kozjak.
Knjiga Rokovnjači je roman o razbojnikih
Rokovnjači je knjiga,
ki jo je začel pisati Josip Jurčič.
Napisal je 11 poglavij.
Nato je umrl.
Knjigo Rokovnjači je do konca napisal Janko Kersnik.
Janko Kersnik je bil pomemben slovenski pisatelj.
Zgodba se dogaja pred 200 leti.
Takrat so bili na Slovenskem rokovnjači.
Rokovnjači so bili vojaški begunci,
ki so živeli v skupnosti.
Napadali in ropali so predvsem premožne ljudi.
Glavni junak knjige je Nande.
Nande je rokovnjaški poglavar.
Zaljubi se v Polono,
s katero želi živeti skupaj.
Kot rokovnjač pride v spor
z njenim stricem Blažem Mozoljem.
Deseti brat je 1. slovenski roman
Roman je posebna knjiga.
Ima veliko poglavij.
Zgodba je zapletena.
V romanu nastopa veliko književnih oseb.
Deseti brat je 1. slovenski roman.
Zato je zelo pomembna slovenska knjiga.
Josip Jurčič je roman Deseti brat napisal leta 1866.
Deseti brat v lahkem jeziku
Priredbo je pripravila Lina Šinkovec.
Pomagali so ji testni bralci iz Društva Sožitje Ljubljana.
Začetek Desetega brata
v lahkem jeziku
Zgodba se začne v vasi Obrhek.
V tej vasi je bila gostilna.
V gostilni so ljudje iz vasi radi pili vino.
Nekega dne se je mimo gostilne pripeljal voz.
Na vozu sta bila zdravnik in mlad učitelj Lovre Kvas.
Prišla sta iz Ljubljane.
Zdravnika so v vasi že vsi poznali,
Lovreta pa nobeden.
Lovre je bil lep in priden fant.
Prihajal je iz revne družine.
Rad je bral knjige in se učil.
V te kraje je prišel zato,
da bi zaslužil nekaj denarja.
Denar je potreboval za šolanje na Dunaju.
Lovre je moral priti na grad Slemenice.
Gostilničar je Lovretu posodil konja.
Lovre je zajahal konja
in se počasi odpravil proti gradu.
Na gradu so ga že vsi težko čakali.
Na poti je Lovre srečal Martinka Spaka,
ki so ga klicali deseti brat.
Martinek je izgledal kot potepuh.
Bil je bos in imel je raztrgano obleko.
Na glavi pa je nosil klobuk.
Skupaj sta hodila po poti in se pogovarjala.
Deseti brat Martinek je Lovreta vprašal:
Kako sem ti kaj jaz všeč?
Lovre pa je odgovoril:
Zelo si mi všeč!
In postala sta prijatelja.
Deseti brat Martinek je Lovreta pospremil do gradu
in odšel svojo pot naprej.
Bilo je že temno,
ko je Lovre prišel na grad.
Grad je bil velik in okoli njega so rasla drevesa.
V njem so živeli graščak Benjamin in njegova žena,
ki sta imela sina Balčka in hčer Manico.
K njim na obisk pa je mnogokrat prišel
tudi mlad sosed Marijan Piškav.
Marijan je bil dober lovec.
Rad je hodil v gozd lovit živali.
Skupaj z očetom je živel v manjšem gradu.
Grad je bil star in zanemarjen.
Imenoval se je Polesek.
Lovre je prišel na grad zato,
da bo učil sina Balčka brati in pisati.
Balček je bil nad novim učiteljem zelo navdušen.
Ko se je Lovre drugo jutro zbudil,
je zunaj že sijalo sonce.
Oblekel se je in odšel na vrt.
Na vrtu je bila tudi Manica.
Manica je bila lepa in prijazna deklica.
Visoke postave in modrih oči.
Zelo rada je sedela zunaj na klopci in brala knjige.
Lovretu je bila Manica zelo všeč.
Vendar ji tega ni hotel povedati,
ker je mislil, da se bo poročila z Marijanom.
