V TV studiu so svoja mnenja predstavili:
- Marko Balažic, Povežimo Slovenijo;
- Luka Mesec, Levica;
- Marko Pogačnik, SDS;
- Jernej Vrtovec, NSi;
- Milan M. Cvikl, SD
- in Sanja Ajanović Hovnik, Gibanje Svoboda.
Soočenje je vodil TV voditelj
Marko Milenković.
Govorili so o različnih temah:
- gospodarstvu,
- javnih financah
- in energetski krizi.
Gospodarstvo je ustvarjanje različnih dobrin.
Javne finance so denar,
ki ga ima država na voljo.
Energetska kriza je pomanjkanje energije
in tudi draga energija.
Gospodarstvo v Sloveniji
Mednarodni denarni sklad je napovedal,
da bo imela Slovenija letos manjšo gospodarsko rast.
Mednarodni denarni sklad je posebna organizacija.
Strokovnjaki ocenjujejo,
kako se bo v posameznih državah razvijalo gospodarstvo.
V Sloveniji je tudi zelo visoka inflacija.
Inflacija je rast cen.
Cene so vedno višje.
Stopnja brezposelnosti pa je nizka.
Malo ljudi je brez dela.
Voditelj soočenja je predstavnika stranke SDS vprašal,
zakaj vlada ni upoštevala slabe napovedi
Mednarodnega denarnega sklada.
Ta namreč kaže,
da je v državnem proračunu velika luknja.
To pomeni,
da je država porabila več denarja, kot ga ima.
Stranka SDS vodi vlado.
Marko Pogačnik (SDS) je voditelju odgovoril,
da je Slovenija ena najuspešnejših držav na svetu
v gospodarstvu in nizki brezposelnosti.
Vlada je morala veliko denarja porabiti zaradi epidemije.
Pogačnik tudi trdi,
da na gospodarstvo slabo vpliva vojna v Ukrajini.
Milan M. Cvikl (SD) je dejal,
da situacija v Sloveniji na področju gospodarstva kaže,
da ustvarimo več primanjkljaja kot prihodka.
Opozoril je,
da bomo jeseni imeli lahko visoke cene plina,
če bo EU blokiral uvoz plina iz Rusije.
Slovenija namreč nima denarnih rezerv.
Luka Mesec (Levica) je dejal,
da je bilo v zadnjih 2 letih vse ustvarjeno z
izposojenim denarjem.
Čakajo nas težki časi.
Jernej Vrtovec (NSi) je dejal,
da si stranka NSi prizadeva za močno gospodarstvo.
Treba je znižati davke.
Sanja Ajanovič Hovnik (Gibanje Svoboda),
da je težava visoka inflacija in manjša gospodarska rast.
Opozorila je,
da smo od evropskega programa za pomoč ob epidemiji
dobili na razpolago 330 milijonov.
Izkoristili smo zgolj 270 milijonov.
Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da smo zadolženi manj kot druge države Evropske unije.
Odločiti se moramo,
kako bomo nadaljevali.
Treba je debirokratizirati gospodarstvo.
Debirokratizacija pomeni manj administrativnih postopkov.
Manj potrebnih dovoljenj in hitrejši postopki.
Luka Mesec (Levica) je izpostavil,
da je bilo na začetku epidemije zadolževanje poceni.
To pomeni,
da so bile obresti za dolg nizke.
Obresti so denar,
ki ga je treba odplačati poleg glavnega zneska.
Mesec pravi, da bi izposojeni denar lahko porabili za:
- izgradnjo stanovanj,
- posodobitev železnic,
- izgradnjo bolnišnic.
Jerneju Vrtovcu je Mesec očital,
da so se projektov lotili šele na koncu mandata.
Jernej Vrtovec je minister za infrastrukturo
v sedanji vladi.
Ministrstvo za infrastrukturo skrbi za gradnjo
javnih zgradb.
Vrtovec (NSi) je rekel,
da so začeli graditi domove za starejše.
Milan M. Cvikl (SD) je izpostavil vprašanje,
ali je Slovenija sposobna odplačati visok dolg.
Sanja Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) je dejala,
da je zadolževanje v času epidemije bilo normalno.
Vprašanje pa je,
za kaj je bil izposojeni denar porabljen.
Veliko denarja je namreč šlo za dodatke plačam.
Omejitev zadolževanja in gospodarski razvoj
Luka Mesec (Levica) je predlagal,
da se sprotna poraba financira iz davkov in prispevkov.
Investicije pa s posebnim denarjem.
Treba je poskrbeti,
da je gospodarska rast večja od primanjkljaja.
Da ustvarimo več kot porabimo.
Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) je rekel,
da je treba gledati naprej.
Da je bilo leta 2008 in 2009 slabše stanje.
Da smo se takrat bolj zadolževali.
Milan M. Cvikl (SD) je Balažicu nasprotoval.
Rekel je,
da se je Slovenija najbolj zadolžila med letoma 2004 in 2008.
Strinjal pa se je,
da je treba gledati naprej.
Dejal je,
da se je treba odločiti,
kako bo Slovenija porabila 8 milijard evrov.
Toliko je dobila od Evropske unije.
Cvikl pravi,
da bi jih morali vložiti v razvoj gospodarstva.
Sanja Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) je dejala,
da je vlada veliko denarja slabo porabila.
Ni ga porabila za digitalizacijo in zeleni preboj.
Digitalizacija je to,
da se več stvari naredi računalniško.
Zeleni preboj je usmeritev v okolju bolj prijazno gospodarstvo.
Tako,
ki manj onesnažuje okolje.
Jernej Vrtovec (NSi) je dejal,
da NSi zagovarja odprto gospodarstvo in nizke davke.
Tako bo gospodarstvo proizvedlo več.
Marko Pogačnik(SDS) je dejal,
da je sedanja vlada naredila veliko za gospodarstvo.
Ljudje so ohranili službe.
Naredila bi še več,
če bi stranke opozicije pomagale in jih podprle.
Zaprtje premogovnika Velenje
Milan M. Cvikl (SD) je dejal,
da se je za zaprtje premogovnika treba dogovoriti
z lokalno skupnostjo.
Kdaj se bo premogovnik zaprlo,
bo odvisno od energetske krize.
Slovenija bo še nekaj časa potrebovala
vse vire energije.
Jernej Vrtovec (NSi) pravi,
da je vlada za zaprtje premogovnika določila leto 2033.
Marko Pogačnik (SDS) je dejal,
da vlada podpira izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne Krško.
Sanja Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) je dejala,
da se ljudje bojijo zaprtja premogovnika Velenje.
Bojijo se,
da bodo izgubili službe.
Toda vseeno bi premogovnik morali zapreti do leta 2030.
Tudi Luka Mesec (Levica) se strinja,
da bi morali premogovnik Velenje zapreti do leta 2030.
Toda v dogovoru z lokalnimi prebivalci.
Bolj pa je treba razviti sončno energijo.
Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je zaprtje premogovnika odvisno od energetske krize.
Dejal je,
da mora Slovenija izkoristiti tudi druge vire energije.