Delno sestavljena sestavljanka slovenske zastave. Foto: Shutterstock
Delno sestavljena sestavljanka slovenske zastave. Foto: Shutterstock

Kaj so volitve?

Volitve so organizirano glasovanje
za določeno politično funkcijo.

Politične funkcije so na primer:
- predsednik države,
- predsednik vlade,
- župan.

Na volitvah volivci oddajo svoj glas.
S tem svojo pravico o odločanju
prenesejo na drugo osebo.

Volivci so vsi,
ki imajo volilno pravico.
Se pravi, da imajo pravico
na volitvah oddati svoj glas.

Kdo ima volilno pravico?

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic.

Volilna pravica pomeni,
da lahko volivci na volitvah
svobodno izbirajo med različnimi kandidati.
Oziroma političnimi strankami.

Volilno pravico ima vsak državljan,
ki je dopolnil 18 let.

Nekateri ljudje nimajo volilne pravice,
čeprav so že dopolnili 18 let.

To so osebe,
ki jim je bila zaradi:
- duševne bolezni ali
- motnje v duševnem razvoju
odvzeta poslovna sposobnost.

Volilna skrinjica. Foto: Radio Slovenija
Volilna skrinjica. Foto: Radio Slovenija

Volitve so pogoj za demokratično državo

Slovenija je demokratična država.
Demokratične države so vse države,
v katerih politična ureditev temelji na demokraciji.

Demokracija je politična ureditev z vladavino večine.
To pomeni, da o predstavnikih države izbira večina ljudi.

Predstavnike države volivci izbirajo na volitvah.
Izbirajo z glasovanjem.
Na volitvah zmaga tisti,
ki dobi največ glasov.
Oziroma zanj glasuje največ ljudi.

Na volitvah volivci demokratično izberejo predstavnike države.
Zato so volitve pogoj za demokratično državo.

Poznamo več vrst volitev

Ljudje volimo o predstavnikih na:
- državni ravni in
- lokalni ravni.

Na državni ravni volimo:
- predsednika države,
- državni zbor.

Predsednika države volimo na predsedniških volitvah.
Državni zbor volimo na državnozborskih volitvah.

Na lokalni ravni pa izbiramo župane posamezne občine.
Občina je posebna enota znotraj države.
Občine lahko samostojno odločajo
o določenih pravilih znotraj občine.
To se imenuje samouprava.

Letos bodo v Sloveniji državnozborske volitve

Državnozborske volitve so volitve v državni zbor.

Državni zbor je politično demokratično telo.
V državnem zboru so predstavniki,
ki jih je na volitvah izvolilo ljudstvo.

Predstavniki v državnem zboru
odločajo o pomembnih odločitvah
v imenu državljanov.

Državnozborske volitve razpiše predsednik države.
Predsednik Slovenije je Borut Pahor.

Državnozborske volitve so vsaka 4 leta.

Državnozborske volitve bodo potekale
v nedeljo, 24. aprila 2022.

Koledar leta 2022, na katerem je označen 24. april. Foto: BoBo
Koledar leta 2022, na katerem je označen 24. april. Foto: BoBo

Državni zbor sestavlja 90 poslancev

Državni zbor oblikujejo predstavniki
posameznik političnih strank.

Politična stranka je skupina oseb,
ki ima enako politično prepričanje.

Vsaka politična stranka ima svoj program.
Politična stranka želi s svojim programom
prepričati volivce,
da na volitvah glasujejo zanjo.

Glede na število glasov na volitvah se določi,
koliko predstavnikov iz posamezne stranke
bo v državnem zboru.

Predstavniki v državnem zboru
se imenujejo poslanci.

Državni zbor sestavlja 90 poslancev.
Vsi poslanci so državljani Republike Slovenije.

88 poslancev je iz političnih strank,
ki jih volivci izvolijo na državnozborskih volitvah.

2 poslanca pa sta pripadnika
italijanske in madžarske manjšine.

Italijanska manjšina živi na jugozahodu Slovenije.
Madžarska manjšina pa na severovzhodu Slovenije.

Dvorana državnega zbora, kjer potekajo srečanja poslancev. Foto: BoBo
Dvorana državnega zbora, kjer potekajo srečanja poslancev. Foto: BoBo

Proporcionalni volilni sistem

V Sloveniji je za volitve poslancev v državni zbor
predpisan proporcionalni sistem.
To pomeni, da se število poslancev v državnem zboru
določi sorazmerno s številom glasov,
ki so jih stranke dobile na volitvah.

Da je stranka izvoljena v državni zbor,
mora na volitvah dobiti vsaj 4 % vseh glasov.
To imenujemo volilni prag.

Vlado oblikuje stranka z največ glasovi

Vlada je organ,
ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi.
Spreminja lahko zakone v državi.

Vlado oblikuje tista stranka,
ki je na volitvah dobila največ glasov.
In ima v državnem zboru največ poslancev.

Predsednik države stranki z največ glasovi
podeli pravico za sestavo vlade.

Za uspešno sestavo vlade je potrebnih 46 glasov poslancev.
To je več kot polovica glasov poslancev državnega zbora.

Politične stranke, ki sestavljajo vlado,
so koalicijske stranke.
Rečemo tudi koalicija.

Preostale stranke v državnem zboru
so opozicijske stranke.
Rečemo tudi opozicija.

Vlada iz koalicijskih strank izbere ministre.
Ministri so odgovorni za različna področja.
Na primer za zdravstvo, šolstvo, šport ….

Napis na tabli ministrstva za kmetijstvo. Foto: TV Slovenija
Napis na tabli ministrstva za kmetijstvo. Foto: TV Slovenija

Poslanci sprejemajo odločitve v imenu državljanov

Poslanci se srečujejo na sejah državnega zbora.
Na sejah sprejemajo pomembne odločitve.
Odločitve sprejemajo z glasovanjem.

Za sprejetje odločitev je potrebna večina glasov poslancev.

Pri svojem delu so poslanci vezani na
Ustavo Republike Slovenije.

Ustava je temeljni zakon države.