Na kandidatni listi NSi-ja kandidirajo: predsednik stranke Matej Tonin, predsednica podmladka NSi-ja Katja Berk Bevc, župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah David Klobasa, občinska svetnica na Ravnah na Koroškem Mojca Erjavec, mestna svetnica in predsednica mestnega odbora NSi v Ljubljani, Mojca Sojar, vodja poslanske skupine NSi-ja v parlamentu Janez Cigler Kralj, poslanka DZ-ja Vida Čadonič Špelič, poslanec in nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec ter zdajšnja evroposlanka Ljudmila Novak.

Kot v programu pred evropskimi volitvami navaja predsednik stranke Matej Tonin, morajo evropske institucije krepiti skupni trg in spodbujati evropsko gospodarstvo, "nikakor pa ne smemo z nespametnimi birokratskimi pristopi zavirati inovativnih idej".

Za izboljšanje poslovnega okolja predlagajo zmanjšanje birokratskega bremena za podjetja za četrtino, pri tem pa izpostavljajo predvsem nujnost pregleda celotnega zakonodajnega okvira EU-ja, zmanjšanje nesmiselnih birokratskih zahtev in poročanja. Kot rešitev oziroma orodje za zmanjšanje evropske birokracije vidijo umetno inteligenco. Ob tem ocenjujejo, da mora EU določiti strateške industrijske in gospodarske panoge in jih z ustreznimi finančnimi spodbudami ter regulatornim okvirjem zaščititi. Selitev proizvodnje v tretje države zaradi nerazumno visokih okoljskih in tehnoloških standardov je dolgoročno pogubna za Evropo, so prepričani v stranki.

Zavzemajo se tudi za vzpostavitev avtonomije EU-ja na področju strateških surovin, polizdelkov, industrijskih komponent in zdravil. Poleg tega zagovarjajo ciljno strategijo delovnih migracij in lažje zaposlovanje tujcev z veščinami in kompetencami, ki jih v Uniji primanjkuje.

Za razbremenitev družinskih proračunov in krepitev srednjega sloja predlagajo sofinanciranje določenih dejavnosti, kot so prostočasne dejavnosti otrok, otroškega varstva in pomoči v gospodinjstvu, programov dodatnega izobraževanja iz evropskih skladov.

V programu so se posvetili tudi tehnologiji in razvoju umetne inteligence – Evropa po njihovi oceni potrebuje močno podporo inovativnim zagonskim podjetjem, kot prioritete pa izpostavljajo še vzpostavitev javnega raziskovalnega računalniškega centra za umetno inteligenco, uvedbo digitalnega evra, v naslednjem koraku pa tudi uvedbo digitalne identitete za vse državljane EU-ja in vzpostavitev enotnega evropskega okvirja, ki bo omogočal vzpostavitev podjetja na daljavo.

Zeleni prehod za NSi dejstvo, ki pa ne sme biti nepremišljeno in uničiti industrije

Zeleni prehod v NSi-ju vidijo kot dejstvo, vendar opozarjajo, da mora biti premišljen in "ne sme uničiti naše industrije in ljudi pahniti v revščino". "Lahkomiselno zapiranje energetskih obratov in opuščanje energetskih virov brez prepričljivih alternativ sta za prihodnost EU lahko pogubni. Prepoved avtomobilov na notranje izgorevanje in kurjenje na drva sta samo dva nesmisla, ki v ljudeh vzbujata odpor in nas od zelenega prehoda oddaljujeta. Samo s tehnološkim prebojem, z jedrsko energijo in inovativnimi rešitvami lahko globalnemu svetu pomagamo k čistejšemu in lepšemu okolju," je tako v uvodu programa zapisal Tonin. V programu se tako zavzemajo za vzpostavljanje obnovljivih virov energije, ki pa so po njihovi oceni lahko le del "energetskega miksa", ne morejo pa biti temelj energetske preskrbe EU-ja.

Posebno točko v programu NSi-ja predstavlja tudi področje kmetijstva, kjer kot cilje izpostavljajo izboljšanje samooskrbe s kakovostno, domačo hrano, podporo mladim prevzemnikom kmetij, izboljšanje položaja kmetij na območjih s težjimi obdelovalnimi, odpornost kmetijstva na podnebne spremembe (namakalni sistemi, obramba pred točo) in inovacije v kmetijstvu (žlahtnjenje sort) ter izgradnjo domače lesnopredelovalne verige. Ob tem opozarjajo še, da morajo steber skupne kmetijske politike po letu 2027 postati družinske kmetije z raznoliko proizvodnjo in različnimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot pomembno pa vidijo tudi zmanjšanje populacije divjadi in velikih zveri. Kot pomembno ocenjujejo tudi varstvo okolja, vendar poudarjajo, da to ne sme "nerazumno omejevati kmetijske pridelave".

Glede izboljšanja življenjskega standarda Evropejcev v NSi-ju ocenjujejo, da mora družba zagotoviti, da noben posameznik ali skupina ne živi pod mejo socialne varnosti. "Mladim, starejšim, invalidnim, osebam iz drugih kulturnih okolij, ranljivim skupinam ... mora EU ponuditi možnosti za dostojno življenje," so prepričani. Pri tem pa menijo, da morajo zdravstvena, socialna in stanovanjska politika ostati v primarni pristojnosti držav članic, a lahko EU vseeno zagotovi boljšo usklajenost delovanja teh sistemov in izvedbo ukrepov, ki presegajo meje držav.

Po mnenju stranke je tako treba okrepiti skupni evropski program na področjih duševnega zdravja mladih, ranljivih skupin, izgorelih na delovnem mestu in drugih ranljivih skupin, Spodbujati želijo izvedbo skupnih javnih naročil zdravil in medicinske opreme na ravni EU-ja, menijo pa tudi, da je treba oblikovati enotni zdravstveni podatkovni prostor, ki bi omogočal lažje koriščenje čezmejnih zdravstvenih storitev ob upoštevanju nedopustno dolgih čakalnih dob v posamezni državi članici.

Krepitev obrambne industrije in hitrejše odločanje o varnostnih vprašanjih

V programu se je NSi posvetil tudi vprašanjem migracij in evropske varnosti. Kot ocenjujejo, mora Evropa za svojo varnost storiti več, zato predlagajo, da si se na področju zunanje in varnostne politike odločalo s kvalificirano večino, saj "potrebujemo hitrejše odločitve". Poleg tega se mora po oceni NSi-ja EU na področju obrambne in varnostne politike vzpostaviti kot enakovreden partner z ZDA, zato predlagajo čimprejšnje povečanje obrambnih izdatkov posameznih držav na dva odstotka BDP-ja in krepitev evropske obrambne industrije. Kot pomembno izpostavljajo še podporo državam Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije v procesu vključevanja v EU, takoj ko izpolnijo pogoje.

Pri omejevanju migracij kot ključno vidijo "izkoreninjenje razlogov, ki ljudi v njihovih izvornih državah silijo v migracije", sicer pa ocenjujejo, da mora unija izboljšati upravljanje migracij in preprečiti zlorabo azilnih postopkov. Tistim, ki pridejo v EU, pa moramo zagotoviti možnosti integracije v našo družbo, pravijo. Zavzemajo se sicer za krepitev skupnih migrantskih centrov na zunanjih mejah EU, okrepitev enot agencije za varovanje meja Frontex in boj proti kriminalnim združbam za tihotapljenje ljudi. Kot nujne vidijo spremembe azilnega postopka, "da se prepreči zlorabo institutov mednarodne zaščite", in pripravo enotne ciljne migracijske strategije, ki bo v EU privabila "vrhunske kadre" in različne poklicne profile, ki jih v Uniji primanjkuje.