Javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer pred junijskimi evropskimi volitvami, objavljena v sredo, kaže, da sta v primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno jeseni 2023, zanimanje za volitve in verjetnost udeležbe na volitvah na področju EU-ja večja.

Medtem ko je 60 odstotkov vprašanih na ravni EU-ja izkazalo interes za evropske volitve, 71 odstotkov pa se je izrazilo, da se bodo glasovanja verjetno udeležili, je interes v Sloveniji precej nižji, je pa v primerjavi z enakim obdobjem pred petimi leti višji.

V Sloveniji je za prihajajoče evropske volitve zainteresirana manj kot polovica anketirancev, 46 odstotkov vprašanih, kar je, kot navajajo v raziskavi, pet odstotkov več kot v enakem obdobju pred evropskimi volitvami leta 2019 (prav tako raziskava Eurobarometer).

Če bi volitve potekale prihodnji teden, pa bi se jih udeležilo 62 odstotkov vprašanih v Sloveniji (kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju pred evropskimi volitvami leta 2019). 79 odstotkov sodelujočih v anketi v Sloveniji se tudi strinja, da so junijske evropske volitve zaradi trenutnih mednarodnih razmer še pomembnejše.

Pozitivno ali nevtralno mnenje o Evropskem parlamentu ima v Sloveniji 77 odstotkov vprašanih. 62 odstotkov anketiranih meni, da bi moral imeti Evropski parlament pomembnejšo vlogo, kar je več od evropskega povprečja (56 odstotkov). 29 odstotkov jih meni nasprotno, sedem odstotkov pa meni, da bi Evropski parlament moral imeti enako pomembno vlogo tudi v prihodnje.

Državljani EU-ja so kot glavne prednostne tematike v razpravah med predvolilno kampanjo navedli boj proti revščini in socialni izključenosti (33 odstotkov) ter javno zdravje (32 odstotkov). Na tretjem mestu sledita podpora gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest ter obramba in varnost EU-ja (31 odstotkov).

Slovenski anketiranci pa menijo, da bi bilo treba v času predvolilne kampanje pred evropskimi volitvami prednostno obravnavati vprašanja, povezana z javnim zdravjem (39 odstotkov), kmetijsko politiko (38 odstotkov) ter ukrepe v podporo gospodarstvu in ustvarjanju novih delovnih mest (34 odstotkov).

V Sloveniji je prepričanje, da EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje, izrazilo kar 81 odstotkov vprašanih. 83 odstotkov pa jih meni, da je Slovenija na splošno pridobila s članstvom v EU-ju.

Skoraj tretjina Slovencev meni, da je EU izgubil pomembnost

Štirje od desetih državljanov EU-ja sicer menijo, da se je vloga EU-ja v zadnjih letih okrepila, 35 odstotkov, da je ostala nespremenjena, 22 odstotkov pa, da se je zmanjšala. Na nacionalni ravni so mnenju o krepitvi vloge EU-ja v svetu v zadnjih letih večinoma pritrdili vprašani v 15 državah članicah z najvišjo podporo na Švedskem (67 odstotkov), Portugalskem (63 odstotkov) in na Danskem (60 odstotkov). Medtem pa največ vprašanih v Sloveniji in na Češkem meni, da je vloga EU-ja postala manj pomembna (32 odstotkov in 30 odstotkov).

Pomen obrambe in varnosti EU-ja se je v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta vztrajno povečeval, zlasti zaradi ruske agresije na Ukrajino. Najvišji deleži pa so bili zaznani na Danskem (56 odstotkov), Finskem (55 odstotkov) in v Litvi (53 odstotkov). V Sloveniji ta delež znaša le 26 odstotkov.