Ob tem je vodja evroskupine poudaril pomembno spremembo: poudarek se seli z zategovanja pasu h korenitim reformam. Davčna reforma, pokojninska reforma in reforma trga dela - to bo zdaj v ospredju pogajanj Grčije z mednarodnimi posojilodajalci.

Medtem ko evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici govori o "svetlobi na koncu predora zategovanja pasu", Dijsselbloem poudarja, da ni nikoli obljubil konca zategovanja pasu, temveč zgolj premik poudarka k reformam.

Nad izvajanjem programa pomoči za Grčijo bedijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB), evropski reševalni sklad ESM in Mednarodni denarni sklad (IMF), a IMF za zdaj v tretjem programu pomoči še ne sodeluje s finančnimi prispevki.

Grški dolg dosega 180 odstotkov BDP-ja
Finančno sodelovanje namreč v skladu pogojujejo z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi in reformami ter z zagotovitvijo vzdržnega grškega javnega dolga, ki po bruseljski zimski gospodarski napovedi še vztraja pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Ena izmed glavnih težav je to, da IMF na podlagi svojih napovedi, ki temeljijo na bolj pesimističnih obetih za rast kot napovedi evropske strani, zahteva dodatne fiskalne ukrepe, kar grške oblasti zavračajo in vztrajajo, da ne bodo zagotovile niti evra več, kot je že dogovorjeno.

Tudi če institucije z grškimi oblastmi v Atenah kmalu dosežejo tehnični dogovor, je nato potreben načelni politični dogovor, potem pa še izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izplačila naslednjega obroka, pri čemer je lahko težava prihajajoča volilna sezona v Evropi.

Čeprav so viri pri EU-ju pretekli mesec izrecno izpostavili politično težavo volilne sezone za pogajanja z Grčijo, je Dijsselbloem, čigar država bo sredi marca prva na vrsti, pred Francijo in Nemčijo, danes zatrdil, da to ni težava, saj so v Evropi vselej kje volitve.

Grčija bo potrebovala manj kot 86 milijard evrov
Grčija bo sicer v okviru tretjega programa pomoči potrebovala precej manj od predvidenih 86 milijard evrov, je pred kratkim ocenil vodja ESM-ja Klaus Regling, ki je bil na tokratnem zasedanju potrjen za nov petletni mandat. "Polovica triletnega programa je že za nami in do zdaj smo izplačali približno 32 milijard evrov," je dejal Regling.

Poleg tega Grčija denarja ne potrebuje pred poletjem, ko bo morala vrniti okoli šest milijard evrov dolga, tako da dogovor v tem trenutku ni nujen. Vendar pa v Bruslju na podlagi preteklih izkušenj opozarjajo, da pogajanja z Grčijo niso kot rdeče vino - položaj sčasoma ne postaja boljši, temveč se slabša.

Podobno sporočilo sta danes posredovala tudi Dijsselbloem in Regling. Čeprav Grčija denarja ne potrebuje nujno, obstaja občutek nujnosti zaradi ključnega vprašanja zaupanja, ki ga ne želimo ogroziti, je poudaril vodja evroskupine.