Letališče ponuja čarterske polete z manjšimi letali, za večja je vzletna steza prekratka. Kitajski vlagatelj jo hoče podaljšati, a za to mora država najprej spremeniti prostorski načrt. Foto: BoBo/Miloš Vujinović
Letališče ponuja čarterske polete z manjšimi letali, za večja je vzletna steza prekratka. Kitajski vlagatelj jo hoče podaljšati, a za to mora država najprej spremeniti prostorski načrt. Foto: BoBo/Miloš Vujinović
Letališče načrtovanega razvojnega preboja še ni doživelo. Foto: BoBo


Letališče Edvarda Rusjana do zdaj ni doživelo napovedanega razvojnega preboj, ki naj bi se zgodil po tem, ko so aerodrom kupili azijski vlagatelji. Sodeč po na Ajpesu objavljenem poslovnem poročilu je družba v letu 2017 bilančno izgubo v primerjavi s koncem leta 2016 več kot podvojila, saj ta zdaj znaša že dobre tri milijone evrov. Leta 2016 je imelo letališče sicer le 35.000 evrov izgube.
Kitajci hočejo podaljšati stezo za večja letala
Največji delež stroškov za Aerodrom Maribor poleg plač zaposlenim predstavlja plačilo mesečne najemnine državi v vrednosti 95.000 evrov, takšne obveznosti pa letališče ob vsega 6.000 potnikih v lanskem letu lahko pokrije le po zaslugi podpore kitajskih lastnikov. Ti sicer še vedno obljubljajo razcvet, a naj bi bil pogoj za to po njihovem mnenju podaljšanje letališke steze, ki bi omogočala pristanke medcelinskih letal.

Kako dolgo bodo lastniki še vztrajali v Mariboru, je težko napovedati, je pa do lastniških premikov znotraj mreže okoli letališča letos že prišlo. Marca je namreč družba SHS Aviation, ki je prek Aerodroma Maribor najemnik mariborskega letališča, dobila novega lastnika. Delež nizozemske družbe SHS Aviation BV je namreč prevzela družba Villa 1, ki je v lasti kitajskega sodirektorja Aerodroma Maribor Lingkun Menga. Drugi direktor je Boris Bobek.

Da Aerodrom Maribor brez podpore lastnikov ne bi preživel, je Bobek povedal že februarja ob uvedbi za zdaj edine redne letalske povezave z Münchnom in Antwerpnom, ki pa prav tako ni doživela razcveta in jo je družba VLM Airlines iz petih poletov tedensko že razredčila na dva tedenska poleta. Ker ta letalska družba nima več skupnega lastnika z letališčem, pa je vprašanje, ali bodo v Mariboru še dolgo vztrajali.

"Jasno je torej, da na prihodkovni strani absolutno zaostajamo. Stroški ostajajo na ravni preteklih let, zato se lahko samo zahvalimo lastnikom in njihovi volji ter načrtom o širitvi letališča in s tem povečanemu prometu ter prihodkom," je februarja dejal Bobek in dodal, da ti, čeprav prihaja do lastniških sprememb, projekt še vedno podpirajo, saj je bilo ne nazadnje vanj vloženega že kar nekaj denarja.

Kdaj bo spremenjen državni prostorski načrt
Mariborski župan Andrej Fištravec je večkrat dejal, da so predstavniki infrastrukturnega ministrstva sprejetje državnega prostorskega načrta za območje letališča kljub zahtevnosti postopka obljubili v mesecu maju. Že zdaj je jasno, da tega roka zagotovo ne bodo ujeli.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je praktično že zaključena izdelava vseh strokovnih podlag, zdaj pa je v izdelavi okoljsko poročilo in študije oziroma utemeljitev variante. V okviru študije variant bo ta obravnavana s prostorskega, okoljskega in ekonomskega vidika ter glede sprejemljivosti v lokalnem okolju. Omenjeni dokumenti bodo tudi javno razgrnjeni.

Sprejem dokumenta je po novem zaradi dodatnih arheoloških izkopavanj predviden za konec septembra, a naj bi bilo tudi to mogoče le ob pogoju, da bodo vsi sodelujoči v postopku, torej zainteresirana javnost in nosilci urejanja prostora, konstruktivno sodelovali pri iskanju in potrjevanju rešitev in svoje obveznosti opravili v minimalnih rokih.

Ob tem so na ministrstvu potrdili, da Aerodrom Maribor ves čas redno plačuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. Seznanjeni so tudi s statistiko prometa na letališču, s poslovanjem družbe pa se ne ukvarjajo, saj za to nimajo pristojnosti.