Na začetku tedna je vlagatelje opogumila prijaznejša retorika na relaciji Washington - Peking, ki zmanjšuje verjetnost za trgovinsko vojno. Nato je v ospredje prišla Sirija in ugibanja, kdaj bo predsednik Trump ukazal zračne napade, v petek pa so vlagatelji največ pozornosti posvečali četrtletnim rezultatom ameriških bank. Ti v nekaterih postavkah niso navdušili, zato je trg naredil korak nazaj (Dow Jones je zanihal skoraj 350 točk nižje), toda gledano v celoti je bil teden pozitiven, saj je Dow Jones pridobil 1,8 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 2,8 odstotka.

JPMorgan: lep dobiček ni prepričal
JPMorgan Chase, banka z največjo bilančno vsoto v ZDA, je imela v prvem četrtletju kar 15-odstotno donosnost na kapital, ki je ena najpomembnejših postavk v bilanci. Čisti dobiček se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem povzpel za 35 odstotkov, na 8,71 milijarde dolarjev, prihodki pa za deset odstotkov na 28,52 milijarde dolarjev. Je pa imela banka sedem odstotkov manj prihodkov iz investicijskega bančništva in predvsem tu lahko iščemo vzrok za 2,7-odstotni petkov padec delnic. Delnice banke Wells Fargo so se pocenile za 3,4 odstotka, Citigroupa za 1,6 odstotka.

V ponedeljek na potezi Netflix
Vlagatelji imajo sicer velika pričakovanja od rezultatov prvega letošnjega trimesečja. Prijaznejša davčna zakonodaja, ki jo je Trumpova administracija uvedla na začetku leta, naj bi poskrbela, da bodo dobički podjetij, ki so vključena v indeks S&P 500, napredovali kar za okrog 18 odstotkov (največ v sedmih letih). A to je lahko dvorezen meč. Morda so pričakovanja celo previsoka in bi lahko vsaka slabša objava poslala indekse navzdol. Pod drobnogledom bodo predvsem FAANG delnice (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google). Netflix bo rezultate objavil v ponedeljek, dobiček naj bi poskočil za skoraj 60 odstotkov, prihodki za 39.

Goldman svetuje prodajo Teslinih delnic
Tesline delnice so v petek kljubovale negativnim gibanjem in se podražile za dobra dva odstotka, tako da je tečaj spet nad 300 dolarji. Prvi mož podjetja Elon Musk je sporočil, da bo proizvajalec električnih avtomobilov v tretjem in zadnjem četrtletju posloval dobičkonosno in da mu ne bo treba izpeljati dokapitalizacije, kar se je v zadnjih dneh šušljalo na Wall Streetu. Analitiki pri Goldman Sachsu so še prilili olja na ogenj in svetovali prodajo Teslinih delnic, češ da Tesli niti do konca junija še ne bo uspelo doseči ciljev pri količini proizvodnje Modela 3, ki je ključen za prihodnost podjetja. Musk se je odzval s tvitom: "Položite stave!" Ali z drugimi besedami: če si upate tvegati, kar prodajte, negativno boste presenečeni.

Devalvacija, ki ni prinesla želenih učinkov
V prihodnjih dneh bo za gibanje delnic tudi zelo pomembno, ali se bodo Američani in Kitajci izognili trgovinski vojni. Poleg carin imajo sicer Kitajci še nekaj orožij, da se zoperstavijo ZDA, vprašanje pa je, katera strategija bi se sploh izkazala. Najbolj nevpadljivo se zdi razvrednotenje domače valute juan, kar je bila v preteklosti že pogosto praksa kitajskih oblasti, ki je jezila Američane. Toda ko je poleti 2015 kitajska centralna banka le za 1,9 odstotka devalvirala domačo valuto, je to prineslo kar precejšen pretres na domačem finančnem trgu, česar si seveda Peking ne želi.

Japonci prodajajo ameriške obveznice
Kitajci bi utegnili Američanom "nagajati" tudi z morebitno razprodajo ameriških obveznic. Kitajci imajo v lasti kar za 1,17 bilijona (oz. 1.170 milijard) dolarjev ameriških obveznic. Če bi se množično odločali za njihovo prodajo, bi cena padla, zahtevana donosnost pa bi se zvišala, kar bi lahko ogrozilo konjunkturo v ZDA in tudi drugod po svetu. Trenutno se zdi, da bolj kot Kitajci ameriške obveznice prodajajo Japonci, ki so februarja odprodali za neto 31 milijard dolarjev ameriških obveznic, kaže v ponedeljek objavljeno poročilo japonskega finančnega ministrstva. Že peti mesec zapored so Japonci skupno več obveznic prodali kot kupili, vseeno pa so z 1,1 bilijona še vedno drugi največji lastnik ameriškega dolga.

Osemodstotna podražitev nafte
Pestro je tudi dogajanje na drugih trgih. Borza v Moskvi je doživela črni ponedeljek. Ker so ZDA zaostrile sankcije proti Rusiji, je osrednji indeks RTS strmoglavil za 12 odstotkov, kar je največja enodnevna izguba v zadnjih štirih letih. Tudi rubelj je oslabel, za evro je treba prvič po dveh letih plačati več kot 77 rubljev. Donos ruske desetletne obveznice je nad kritičnimi sedmimi odstotki. Geopolitične napetosti so ceno nafte dvignile za dobrih osem odstotkov, brent kotira tik pod 73 dolarji. Cena aluminija (2.340 dolarjev za tono) je dosegla šestletni vrh, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti drugemu največjemu svetovnemu proizvajalcu UC Rusalu.

Krkina dividenda naj bi znašala 2,90 evra bruto
Na Ljubljanski borzi je SBITOP (836 točk) zadnji teden pridobil 1,6 odstotka in le za pol točke zgrešil najvišjo letošnjo vrednost. Delnicam Pozavarovalnice Sava (4,7-odstotni tedenski pribitek) so po rasti sledile delnice Zavarovalnice Triglav (+4,01 odstotka) in Gorenja (+3,39 odstotka). Le Krkine delnice so se (malenkost) pocenile. Iz Krke so sporočili, da sta nadzorni svet in uprava družbe predlagala, da se delničarjem izplača dividenda v znesku 2,90 evra bruto na delnico, kar v primerjavi z lansko dividendo predstavlja 5,5-odstotno povišanje. Skupščina delničarjev bo predvidoma 5. julija.