Nova Ljubljanska banka je objavila sveže podatke o poslovanju. V prvih šestih mesecih leta je imela banka dobrih 122 milijonov evrov dobička, skupina pa 94 milijonov evrov. To je sicer nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, a še vedno precej dober rezultat. Kljub dobičku pa v NLB-ju zdaj razmišljajo, da bi njihovi varčevalci plačali za to, da lahko hranijo denar v banki. Uvesti namreč želijo negativne obrestne mere.

V banki glede tega niso bili preveč zgovorni, pred kamero Televizije Slovenija ni želel ne predsednik uprave banke Blaž Brodnjak ne predsednik nadzornega sveta Primož Karpe. V pisnem odgovoru so le zapisali: "Da gre šele za razpravo, ki je v Evropi aktualna že nekaj časa".

Na drugi strani je stroka precej kritična. Pravijo, da nihče ne zanika, da je denarja v obtoku veliko, a uvedba ležarin oziroma negativnih obrestnih mer kaže tudi na nesposobnost uprave, ki namesto da bi dala več posojil gospodarstvu in s tem oplemenitila zaupani denar, raje razmišlja o kaznovanju varčevalcev. Ne gre pozabiti, da gre za banko, ki so jo davkoplačevalci pred nekaj leti izdatno sanirali, zdaj pa želi ta ista banka davkoplačevalce še enkrat udariti po žepu. V NLB-ju imajo Slovenci sicer naloženih več kot 8 milijard evrov.

Pred časom je Televizija Slovenija že poročala, da se NLB odpoveduje življenjski zavarovalnici Vita in kupuje srbsko komercialno banko. Po zadnjih informacijah v NLB-ju še proučujejo prodajo Vite, kupnino pa bi banka rada namenila za nakup srbske banke. A to bo premalo. Vrednost srbske banke je namreč ocenjena na pol milijarde evrov. Naši viri tako pravijo, da bi tak znesek lahko zamajal kapitalsko ustreznost matične banke NLB. Ali povedano drugače – NLB bi lahko ob tako tveganih podvigih znova potreboval dokapitalizacijo.