40-letni Makedonec je dobra tri leta opravljal triizmensko delo skladiščnika v podjetju Frigologo, v tem času je bil zaposlen v dveh agencijah za delo - Uzunov storitve in Modro delo. "Obe agenciji mi nista plačevali nadur in regresa, zato sem jih s pomočjo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tožil«, pripoveduje obupani delavec, ki je sredi leta 2014 hudo zbolel, nato pa ga je zadela še možganska kap. "Med rehabilitacijo mi agencija Modro delo ni podaljšala pogodbe in ostal sem na cesti," se spominja opeharjeni Makedonec, ki že dve leti, kot pravi, neuspešno išče službo. Zdaj dobiva 290 evrov državne pomoči, s katerimi po njegovih besedah ne more preživeti. Iz podjetja Modro delo, od katerega je naš sogovornik sicer izterjal denar za neizplačane plače, nadure in bolniško odsotnost, so pojasnili, da so sodelovanje z Makedoncem ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas prekinili zaradi zmanjšanja obsega del s strani naročnika. Nekdanji lastnik podjetja Uzunov, Ivan Uzunov Kostadinov, ki ga je delavec tudi kazensko ovadil, ni želel dajati izjav. A to je le ena od zgodb delavcev, ki so zaposleni pri t.i. kadrovskih agencijah.

Minimalna plača, veriženje pogodb, …
Delavci, ki so zaposleni pri t.i. kadrovskih agencijah, se pogosto znajdejo v neenakem položaju v primerjavi z redno zaposlenimi v podjetjih: prejemajo minimalno plačo, ne dobijo nadomestila za prehrano in prevoz na delo, ne pripadajo jim regres, dodatki za uspešnost, božičnica, trinajsta plača, posebej problematično je veriženje pogodb o zaposlitvi, s čimer se agencije izognejo zaposlitvi za nedoločen čas. Spremenjena delovnopravna zakonodaja je močno omejila prav sklepanje pogodb za določen čas. Te se lahko sklepajo le izjemoma, na primer ko gre za sezonsko ali projektno delo, nadomeščanje odsotnosti z dela ali začasno povečan obseg dela, je pojasnil generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela dr. Andraž Rangus. Poleg tega so s spremembami zakonodaje omejili tudi agencijsko delo nasploh, saj število agencijskih delavcev pri enem delodajalcu ne sme presegati 25 odstotkov celotnega števila delavcev. Ob tem predstojnik Katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Luka Tičar, dodaja, da v to kvoto ne sodijo tisti delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas.

Inšpektorat kadrovsko podhranjen
V Sloveniji je trenutno okoli 40 inšpektorjev, ki nadzorujejo spoštovanje delovnopravne zakonodaje. A čeprav se je ta leta 2013 spremenila, na Inšpektoratu RS za delo v zadnjih letih niso zabeležili manjšega števila kršitev. Celo nasprotno, pojasnjuje delovna inšpektorica Romana Košorok. »V letu 2015 smo ugotovili nekoliko povišano število kršitev predvsem tistih določb, ki opredeljujejo, da sme dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku opravljati samo delodajalec, ki ima za to ustrezno dovoljenje.« V lanskem letu je tako inšpektorat opravil več kot 8.500 nadzorov in ugotovil več kot 10 tisoč kršitev. Na inšpektoratu poudarjajo, da so med pogostejšimi kršitelji manjše kadrovske agencije, dr. Luka Tičar pa razloge vidi predvsem v tem, da gre za »manjše podjetnike, ki želijo morda na kratek rok pridobiti določena finančna sredstva«. Ob tem dodaja, da so šle spremembe zakonodaje v pravo smer, a »se bojim, da tukaj država nima učinkovitih sredstev za nadzor kršitev«. Tudi na ministrstvu priznavajo, da bi bilo treba nadzor poostriti in da delajo vse za kadrovsko okrepitev inšpektorata.

Je delavec postal blago? Zakaj kljub jasno določenim pravilom prihaja do izigravanja in kršenja zakonodaje? Zakaj je agencijam za delo, predvsem pa podjetjem, ki jih najemajo, takšno početje v interesu? Kje lahko izkoriščani delavci poiščejo pravico? Vabljeni k ogledu oddaje Posebna ponudba v soboto, 9. aprila, ob 17.20 na 1. programu Televizije Slovenija.