"V Iranu, kjer so leta 1979 ponovno uzakonili nošenje burke, se danes številne ženske aktivistke borijo za izbris tega segregacijskega zakona." Foto: MMC RTV SLO

Toda kaj pomeni zapoved burke v določenih islamskih državah? V prvi vrsti je to pravilo, ki vpeljuje dominacijo moških nad ženskami. Za ženske zahteva, da si prekrijejo obraz, medtem ko za moške to ne velja. Skratka, klasična oblika diskrimacije. Trditi, da je to zgled kulturne pestrosti, je nesmisel istega reda, kot če bi v Sloveniji, kjer je prepovedano fizično nasilje in tepež otrok, dejali, da to ne velja denimo za družine, ki prihajajo iz držav, kjer imajo drugačne vzgojne tradicije.

V Iranu, kjer so leta 1979 ponovno uzakonili nošenje burke, se danes številne ženske aktivistke borijo za izbris tega segregacijskega zakona.

V Afganistanu, kjer so po zmagi talibanov uvedli burko in kjer to pravilo celo po intervenciji zahodnih sil še vedno deloma živi, je za osmi marec skupina moških odšla na kabulske ulice oblečena v burke. S to absurdno akcijo so demonstrirali proti postavam, ki ženskam ne dajejo istih pravic kot moškim.

V delu slovenske politike in javnosti, ki vseskozi izreka stavke o nenasilju do žensk, pa je nošenje burke znamenje kulturne tolerance?

A sodobno stanje miselne nedoslednosti se kaže tudi v nedavnem dogodku, ko so v Ljubljani že teden dni prej kot običajno prižigali praznične lučke. Množice so drle v glavno mesto, kot da se je tam zgodil neverjetni čudež. Enormno svetlobno onesnaženje in tratenje energije je naenkrat najbolj čislana vrednota. Istočasno poteka v Parizu vrh Združenih narodov, kjer se dogovarjajo o ukrepih zoper svetovno pregrevanje s poudarki na vzdržnejši rabi energije.

In sodobni meščan po eni strani čisla skrb za okolje, po drugi pa se bo cijazil v dolgih kolonah v mestno središče na slovesnost vklopa stotisočih lučk. Nekoč je pozornost pritegnil izjemni dogodek, kot so bile recimo tekme športnih asov, danes pa že zadošča PR-vest, da bodo prižgali lučke.