So razmere zunaj Albanije, ki je leta 1967 zapisala ateizem v svojo ustavo, tako pereče, da je želel papež Frančišek opozoriti, da je vendarle dovolj -izmov in bratomorstva? Foto: Reuters
So razmere zunaj Albanije, ki je leta 1967 zapisala ateizem v svojo ustavo, tako pereče, da je želel papež Frančišek opozoriti, da je vendarle dovolj -izmov in bratomorstva? Foto: Reuters
Sestra Romana Kocjančič
Sestra Romana Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ali pa so razmere zunaj te države, ki je leta 1967 zapisala ateizem v svojo ustavo, tako pereče, da je želel opozoriti, da je vendarle dovolj -izmov in bratomorstva?

Albanija je vredna občudovanja vsakega. Danes je to demokratična država, ki se hitro razvija, kar je marsikdo izmed vas opazil pri poletnem potepanju. Dežela s prečudovitimi plažami, kamnitimi gorami, jezeri in rodovitnimi polji. Nad njo pa gnezdi v pečinah kralj višav, ki so si ga Albanci zarisali na zastavo. Ponosen in mogočen ob njihovi izredni gostoljubnosti! To so Albanci!

Papež Frančišek je v nedeljo razložil svetopisemski pomen orla, ki budno varuje svoje mladiče. Tako varuje Bog svoje izvoljeno ljudstvo. Za Albanci so desetletja sistematičnega uničevanja verskih institucij, zapiranja in pobijanja vernikov, rušenja verskih objektov. Njihova zemlja, ki je prepojena z mučenci, pa vstaja v novem upanju. Ponosni so, da je evangelij prinesel na njihovo zemljo že sveti Pavel z učencem Titom, ko je potoval v Rim.

Danes delujejo v Albaniji med najbolj pomoči potrebnimi in ubogimi tudi slovenski misijonarji, usmiljenka s. Vida Gerkman, notredamka s. Slavka Cekuta in salezijanec Rudi Borštnik. Prišli so po letu 1991, ko je začelo sonce vzhajati nad Slovenijo in tudi nad Albanijo. To deželo, ki ima bogato zgodovino, kulturno in versko tradicijo, ki ni usahnila vseh 50 let komunizma, je papež Frančišek dal v nedeljo za zgled vsemu svetu. Vzorni so v skupnem sobivanju muslimani, kristjani in judje. Verskim voditeljem je papež Frančišek v Tirani na svetovni dan miru dejal: "Nihče ne more uporabiti imena Boga za izvajanje nasilja! Ubijati v imenu Boga je bogoskrunstvo! Diskriminirati v imenu Boga je nečloveško!"

Nasilje res ne more biti vodilo vernega človeka, ki se bori za zmago dobrega, Boga nad hudičem. Ekstremisti zato še zdaleč ne morejo biti pripadniki religij. Ne poznajo Boga, ne temeljev vere. V imenu religije lahko širiš le mir, je rekel romar miru Frančišek.

Zanimiva pa je bila tudi druga papeževa misel, da verski voditelji dobro vedo, v kakšno brutalnost lahko vodi odvzem svobode vesti in verske svobode. Strinjam se s papežem Frančiškom, ker prav verska svoboda omogoča zaradi verskega izročila videti v drugem sestro in brata, ne tekmeca, še manj sovražnika. Potrebo po vsiljevanju in pritiskanju pa ima le tisti, ki ne verjame v lastna prepričanja. Verniki in verske skupnosti lahko spodbujajo le dobro za celotno družbo: "Bolj, ko smo v službi drugih, večja je naša svoboda!" Naj seže ta glas tudi na vzhod in jug naše Zemlje!