Romana Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Romana Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Namesto njega je ob 25. obletnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije našo državo obiskal njegova desna roka ali premier pri vodenju države Svetega sedeža.

Kardinal Pietro Parolin, ki je vstopil v 61. leto, ima za seboj že 30 let diplomatskih izkušenj. V duhovnika je bil posvečen pred 37 leti. O poklicu duhovnika pravi, da mora biti to božji mož, ki prinaša Boga ljudem in ljudi k Bogu. Pred imenovanjem za odgovornega za delovanje državnega tajništva Svetega sedeža in njegovo diplomatsko dejavnost leta 2013 je bil Pietro Parolin apostolski nuncij v Venezueli. Pred letom dni ga je papež imenoval za kardinala. Parolin pa je ob tem dejal, da mu je pomembno evangelizirati uboge, ampak tudi, da se od njih pustiti sam evangelizirati.

Vsak, kdor se je že srečal s kardinalom Parolinijem, je presenečen nad izredno preprostim, srčnim duhovnikom. Zanima se za vsakogar, njegovo delo in življenje. Tako, kot sam pravi, pri papežu Frančišku občuduje, da mu je vsak človek blizu, prijatelj in sogovornik. In ker uresničuje smernice papeža Frančiška, želi tudi sam, da bi šla Cerkev naproti ljudem, potrebam, da bi prinašala evangelij, luč in ljubezen, kar je smisel leta usmiljenja.

Letos bo minilo tudi 20 let od obiska prvega neitalijanskega papeža, Slovana, svetega Janeza Pavla II., Slovenije. Med nami je bil od 17. do 19. maja. Leta 1999 je prišel ponovno in razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Kdaj pa bo Slovenijo obiskal papež Frančišek? Kardinal Parolin je zagotovil, da se bo v letu usmiljenja papež mudil bolj doma in bo na razpolago številnim romarjem v Vatikanu.

Pred nekaj dnevi je državni tajnik kardinal Parolin odprl in blagoslovil tudi prvo papeževo hišo v Sloveniji na ulici Janeza Pavla II. v Ljubljani. Na ta trenutek je Sveti sedež pri nas čakal 20 let - da bi dobil primerne prostore za opravljanje svojega poslanstva in bil pozoren do krajevnih cerkva in potreb ljudi, kar je naloga apostolske nunciature v določeni državi.

Sveti sedež pa je bil tisti, ki je pred 25 leti s priznanjem Republike Slovenije pospešil mednarodno uveljavitev naše države. Med obema državama je bil leta 2001 podpisan sporazum o pravnih vprašanjih, ki je po besedah nadškofa Taurana, takrat odgovornega pri Svetem sedežu za odnose z državami, zagotovilo osnovnih pravic verske svobode. Z ratificiranjem sporazuma leta 2004 smo se pridružili 15 državam Evrope, ki imajo s Svetim sedežem sklenjen poseben dogovor. Sporazum je le formalno potrdil razmerje med Cerkvijo, njenim kanonskim pravnim sistemom in slovensko zakonodajo.

V vseh teh letih pa ni bilo nadgradnje sporazuma, ki bi uredil najnujnejše za delovanje te največje verske skupnosti in življenje njenih vernikov. Kaj pa to je, so nam v dneh obiska s svojimi izjavami za javnost pojasnili tako predsednik vlade Miro Cerar kot države Borut Pahor in seveda državni tajnik Svetega sedeža.

Morda pa je vendarle državni tajnik s svojim obiskom, s preprostostjo in srčnostjo odprl vodilna in odgovorna srca našega vodstva, da bi bilo v službi slovenskega državljana, ki je pred 25 leti hrepenel po samostojnosti naše nove države in po kateri še vedno hrepeni ne glede na versko prepričanost.