Črnjanka je leta 2009 v Val d'Iseru končno unovčila svoj bleščeči talent, do vključno Vaila 2015 je na svetovnih prvenstvih osvojila kar devet medalj. Njena podoba je bila obraz slovenske izbrane vrste. Najboljša uvrstitev preostalih smučarjev je bilo zgolj šesto mesto.

Ilka Štuhec je z zmago v smuku poskrbela, da je slovenska reprezentanca še na petem zaporednem prvenstvu osvojila vsaj eno medaljo. A še bolj razveseljiva je spodnja statistika (pozorni bodite na zadnji stolpec).

Opomba: V drugem stolpcu je število zlatih medalj, v tretjem vseh medalj, v naslednjem vse slovenske uvrstitve med najboljših 10, v zadnjem stolpcu pa število različnih smučarjev, ki so vsaj eno (posamično) tekmo svetovnega prvenstva končali v prvi deseterici.

Če je zadnje desetletje bolj ali manj vse slonelo na plečih Tine Maze, veseli podatek, da je v St. Moritzu kar šest slovenskih smučarjev (vsaj) eno tekmo končalo v prvi deseterici, kar se je v času samostojne Slovenije zgodilo samo še dvakrat, nazadnje leta 2001, ko je Mitja Kunc v St. Antonu poskrbel za zadnjo slovensko medaljo (brez upoštevanje Tine Maze seveda). V Avstriji se je takrat šest Slovencev uvrstilo v deseterico na štirih tekmah (trije v slalomu), letos pa kar na šestih!

Slovensko alpsko smučanje je že videlo nekaj skrajnosti, od Tine Maze, njenega velikega kristalnega globusa in nore sezone 2012/2013 do časov, ko je bila velesila v eni sami disciplini. To brez dvoma velja za moški slalom (eden najsvetlejših trenutkov je bil brez dvoma Schladming 2001, ko so se kar štirje slovenski smučarji uvrstili med prvih osem, v finalu pa so vozili še štirje slalomisti).

Vrhunec slovenskih nastopov je bila brez dvoma Ilka Štuhec. Številni njeno sezono prebujanja primerjajo z osamosvojitvijo od Smučarske zveze Slovenije in vzporednice vidijo v renesansi Tine Maze. SZS je na ta račun prejel precej kritik (nekatere popolnoma upravičeno), a treba je biti pošten in izpostaviti vlogo zveze pri osnovni gradnji smučark (ki sta se pozneje izstrelili v stratosfero).

Zadnja zelena šestica v tabeli kaže tudi na širino reprezentance, ki je dobre izide dosegla tako rekoč v vsaki disciplini. Manjka le superveleslalom, v katerem pa je bila Ilka Štuhec 11. Skratka, takšne širine (po disciplinah in spolu) slovensko alpsko smučanje še nikoli ni imelo. In to spoznanje je vredno vsaj toliko kot zlato Ilke Štuhec. Medalje v času Tine Maze so prepogosto skrile praznino preostalega dela reprezentance, tokrat ima slovenska reprezentanca tako širino, kot je še ni imela.