Timothy Snyder v prologu na hitro opravi s pojmom tiranija in takoj razjasni, da nihče ni varen pred njo. Foto: EPA
Timothy Snyder v prologu na hitro opravi s pojmom tiranija in takoj razjasni, da nihče ni varen pred njo. Foto: EPA
Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja
Dvajset točk nagovarja posameznika, t. i. malega človeka, ki se v kolesju zgodovine lahko počuti izgubljenega, avtor pa mu s pomočjo jasnih in konkretnih navodil za vsakdan pokaže, da lahko veliko stori tudi sam. Foto: Totaliteta

V prologu Snyder na hitro opravi s pojmom tiranija in takoj razjasni, da nihče ni varen pred njo. Praktična navodila v obliki dvajsetih točk, ki pomagajo v boju proti nastanku tiranije, zapiše v obliki zapovedi, recimo: Boj se enopartijskega sistema, Izstopaj, Raziskuj, Bodi domoljub … Pod vsako točko je opisan njen širši pomen, čemur sledi še nekaj strani razprave, med katero se Snyder za boljšo nazornost navezuje na različne totalitarne sisteme in njihove mehanizme. Pri tem ne gleda samo na najožjo politično sfero, za boljši prikaz uporablja tudi citate iz literature – stavek o tem, da nikoli ne veš, kdaj se ljubiš zadnjič iz romana Davida Lodgea poveže s tem, da tudi nikoli ne veš, kdaj si bil na zadnjih svobodnih volitvah. Tudi sicer poudarja pomembnost branja in ohranjanja jezika, za primere tiranij v literaturi pa daje Bradburyjev Fahrenheit 451, Orwellovo 1984 in Ionescove Nosoroge. Predloži tudi kratek seznam strokovnih del, ki so mu pomagala pri preučevanju tematike in tako bolj zavzetega bralca napoti v nadaljnje raziskovanje.

Dvajset točk ni napisanih idealistično, saj nagovarjajo posameznika, t. i. malega človeka, ki se v kolesju zgodovine lahko počuti izgubljenega, Snyder pa mu s pomočjo jasnih in konkretnih navodil za vsakdan pokaže, da lahko veliko stori tudi sam, recimo neguje jezik, se povezuje z ljudmi iz drugih držav, se priključuje različnim pobudam, izstopa in raziskuje. Čeprav se knjiga ukvarja s tiranijo, ni zagrenjena in črnogleda, ampak pravzaprav optimistična, saj Snyder verjame, da nam lahko uspe, trudi se odpreti oči, preden bo prepozno, da ne bi prišlo do še ene tiranije, ki jo kot Američan trenutno čuti, v čemer pa je na trenutke preveč senzacionalističen.

Pozitivno je, da je knjiga o težki in zahtevni politični temi napisana zelo odprto, saj polemizira in spodbuja kritično mišljenje, vendar z nekaterimi ostrimi in enostranskimi izjavami pretirava. Čeprav Snyderjeva retorika ni napadalna, se knjiga na trenutke bere preveč posplošeno. Nekatere vzporednice med različnimi tiranijami vleče na tak način, da dejstva služijo njegovim hipotezam, s čimer slika preveč enoznačen pogled na zgodovino in politiko. Knjiga O tiraniji bi bila lahko v svojem poslanstvu še bolj uspešna, če bi Snyder puščal malo več prostora za dvom, za drugačna mnenja in predvsem za možnost, da ni vse črno-belo.



Iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS), ki ji lahko prisluhnete v spodnjem posnetku.