Aleš Novak, novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja, bo svoj petletni mandat nastopil s prvim dnem prihodnjega leta. Foto: BoBo
Aleš Novak, novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja, bo svoj petletni mandat nastopil s prvim dnem prihodnjega leta. Foto: BoBo
SNG Maribor
Alja Predan je kot umetniška direktorica v osmih letih svojega mandata med drugim močno okrepila mednarodni značaj festivala in dosegla, da je festival postal samostojna organizacijska enota znotraj SNG-ja Maribor. Uspelo ji je okrepiti organizacijske ekipe, saj je umetniški direktor še vedno edini redno zaposleni pri tem projektu. Foto: SNG Maribor/Boštjan Lah

Novak je bil za direktorja JAK-a imenovan 24. januarja 2013 za dobo petih let, in sicer za obdobje od 15. februarja 2013 do 14. februarja prihodnje leto, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Za pomočnika direktorja SNG-ja Maribor za področje Borštnikovega srečanja je minister za kulturo Tone Peršak Novaka imenoval konec septembra. Novak bo funkcijo opravljal pet let, in sicer do najpozneje 31. decembra 2022.

Želje za prihodnost
Novak želi po lastnih besedah umetniško vodenje festivala v naslednjem mandatnem obdobju utemeljiti na izjemni festivalski tradiciji in dozdajšnjem razvoju, ki je privedel do uglednega, prepoznavnega in mednarodno uveljavljenega nacionalnega gledališkega festivala, ki ga v sodelovanju s festivalsko ekipo in s podporo matične hiše SNG Maribor želi domačemu in tujemu občinstvu vsako leto predstaviti na najvišji kakovostni in izvedbeni ravni.

Pomemben izziv v prihodnjem obdobju vidi tudi v dokončni stabilizaciji kakovostne in izvedbene ravni festivala; nista namreč samoumevni in sta v pomembni meri odvisni od kadrovskih, finančnih in infrastrukturnih danosti, je zapisal.

Na vsebinski ravni bi kot umetniški direktor želel spodbuditi premik od festivala kot niza festivalskih dogodkov k festivalu, ki je pomemben regionalni razvojni dejavnik in odpira nove prostore, spreminja mesto in dejavno vključuje ljudi, ob tem pa promovira in podpira uveljavljanje slovenske gledališčne ustvarjalnosti doma in v tujini, ob sočasnem razvoju novih občinstev, tako za festival kot za slovensko gledališče v celoti.

Njegova vizija je, da se festival v naslednjem razvojnem obdobju učvrsti kot ena najpomembnejših gledaliških manifestacij v širši regiji, ki z inovativnimi pristopi in sodobnim načinom razmišljanja in delovanja podpira visoko stopnjo vključenosti gledaliških ustvarjalcev ter prebivalstva. Tekmovalni program, ki ga bo tudi odslej avtonomno izbral vsakokratni selektor, seveda ostaja čvrsti vsebinski temelj festivala in hrbtenica festivalskega dogajanja, vsako leto bodo pripravili tudi spremljevalni, strokovni in mednarodni del programa.

Nadalje želi razvijati mednarodne povezave, širiti razumevanje pomena in vloge festivala za razvoj lokalne skupnosti ter regije pri odločevalcih in v javnosti, vključno z umeščanjem festivala kot enega najpomembnejših dogodkov za razvoj kulturnega turizma v širši regiji.

Festival bo tudi prostor povezovanja in druženja slovenskih in tujih gledaliških ustvarjalcev, strokovnjakov, občinstva, novinarjev ter drugih zainteresiranih javnosti. Pri vključevanju festivala v mednarodno okolje, tako na ravni povezovanja v partnerske mreže, ki izvajajo projekte, kot tudi v smislu oblikovanja kulturne platforme, ki analizira obstoječe modele gledališkega delovanja in išče nove ustvarjalne poti, si bo prizadeval za pridobitev dodatnih finančnih virov, je še zapisal.