Na novem arheološkem najdišču v Sakkari so strokovnjaki odgrebli starodavno delavnico za mumificiranje, 30 metrov globok pogrebni jašek tik poleg nje, 35 nedotaknjenih mumij, 5 dragocenih sarkofagov, obredne figurice ter pozlačeno posmrtno masko iz oniksa in srebra.

"Pred nami je prava zlata jama podatkov," je na novinarski konferenci izjavil vodja izkopavanj Ramadan Badri Husein. Ekipa je na prizorišče izkopavanj v neposredni bližini slavne Džoserjeve piramide povabila skupino novinarjev in diplomatov ter pred njimi razgrnila odkrite zaklade.

"Odkritje je zelo pomembno in zelo obsežno. Našli smo olja in merilne posodice – vse imajo tudi napise. Iz vzorcev bomo lahko razbrali kemično sestavo olj in tako izvedeli, kaj vse je v njih."

Najpomembnejši artefakt je brez dvoma srebrna pogrebna maska s pozlato – to je šele druga taka najdba v zgodovini.

Strokovnjaki so našli tudi namige o družbenem statusu pokopanih, ki so živeli v poznem obdobju (664–404 pr. n. št.). "Med mumijami v jašku so zelo jasno vidne družbenoekonomske razlike. Vidimo lahko, da je bil proces mumificiranja opravljen nad zemljo, pokojniki pa so bili nato pokopani bodisi v samostojne ali skupne prostore."

Turizem se postavlja na noge
Arheologi si obetajo, da bodo s preučevanjem jaška in v njem pokopanih mumij izvedeli več o tem, kako so Stari Egipčani balzamirali pokojnike. Priročno je tudi to, da se Egipt ravno v tem obdobju pripravlja na odprtje novega muzeja, v katerem bodo lahko primerno razstavili svoje bogastvo arheoloških čudes. Turizem se počasi postavlja na noge in se bliža številkam, ki so jih dosegali pred arabsko pomladjo leta 2011. Odprtje Velikega egipčanskega muzeja (ang. Grand Egyptian Museum), ki bo stal v neposredni bližini slavnih piramid v Gizi, je napovedano za leto 2019.

Kaj vse so arheologi spregledali pred stotimi leti?
Na lokaciji delavnice za mumificiranje so arheologi izkopavali že proti koncu 19. stoletja, a očitno ne dovolj natančno. Ekipa egiptovskih in nemških strokovnjakov je leta 2016 pridobila dovoljenje, da znova prečeše območje. "Egipt potrebuje nov krog izkopavanj, s poudarkom na lokacijah, ki so jih raziskovali v prvi polovici 20. stoletja," je prepričan Husein. "Zdaj lahko uporabljamo moderne postopke raziskav in dokumentacije. Kar naprej odkrivamo nove stvari, ki so bile prej spregledane."

Izkopavanja na novem najdišču še niso zaključena: odpreti morajo še več prostorov, ki so povezani z delavnico, prav tako pa je treba odpreti še štiri od petih sarkofagov.

"To je šele začetek," je zadovoljen Mostafa Vaziri, direktor egiptovskega Vrhovnega sveta za starine. "Smo na izredno bogatem območju. Prepričan sem, da bomo našli še kaj." "Egipt vedno znova osupne svet, ko gre za nova odkritja iz starodavnih časov," je pripomnil tudi Tarek Taufik, direktor Velikega egipčanskega muzeja, ki smo ga omenili zgoraj. "Svet bomo presenetili tudi s tem, kako bomo ta odkritja razstavili."

Egipt je v letu 2017 obiskalo 8,3 milijona turistov, kar je bil ogromen poskok po letih samevanja po arabski pomladi (l. 2011) in vojaškem udaru (l. 2013). Udarec za turizem je bilo tudi strmoglavljenje Metrojetovega letala na Sinaju; v nesreči je umrlo vseh 224 ljudi na krovu.