Berlinski zid so začeli graditi 13. avgusta leta 1961, da bi preprečili odhod svojih državljanov na zahod. Foto: EPA
Berlinski zid so začeli graditi 13. avgusta leta 1961, da bi preprečili odhod svojih državljanov na zahod. Foto: EPA
Berlinski zid je globoko zaznamoval življenja prebivalcev mesta, Nemčije in celotne Evrope. Foto: EPA
Berlin
V obdobju, ko je Berlin delil zid, je umrlo najmanj 136 ljudi, ki so se želeli iz Vzhodne Nemčije prebiti na drugo stran meje. Foto: EPA

Idejo o postavitvi replike je pred časom predstavila organizacija Berliner Festspiele, v sklopu projekta DAU – Svoboda pa bi del mesta z zidom obdal ruski umetnik Ilja Kržanovski. Za razliko od obzidja, ki ga je nemška vlada začela graditi avgusta 1961, da bi preprečila odhod svojih državljanov na Zahod, bi tokratno konstrukcijo postavili v imenu umetnostni. Pri projektu naj bi sodelovali priznani umetniki, med njimi filmar Tom Tykwer in babica performansa Marina Abramović.

Zid so imeli namen postaviti na znameniti ulici Unter den Linden, obdajal pa naj bi tamkajšnjo palačo Kronprinzenpalais in še nekaj bližnjih zgradb. Tako bi formirali mesto v mestu, vstop vanj pa ne bi bil mogoč z nakupom vstopnice, pač pa bi bilo treba zaprositi za vizum, ki bi bil plačljiv.

Kako je živeti v diktaturi
Betonski zid bi postavili 12. oktobra, tik po obletnici uradne vnovične združitve Nemčij v letu 1990, padel pa bi do 9. novembra, torej do obletnice padca zidu v letu 1989. Zgradili bi ga iz 900 betonskih elementov, visokih 3,6 metra, projekt pa bi stal 6,6 milijona evrov. Za zidom naj bi 3.000 ljudi dnevno doživelo izkušnjo, kako je živeti v diktaturi.

Življenje v vzporednem svetu
Umetnik Kržanovski bi ob tem predstavil svoj filmski projekt DAU. Na ogled bi bilo 13 igranih filmov in nekaj serij iz omenjenega projekta, ki jih je posnel med letoma 2008 in 2011. Za potrebe omenjenega projekta je v Ukrajini dal postaviti t. i. inštitut, v katerem je bilo življenje prestavljeno v 50. in 60. leta 20. stoletja v Moskvi. Pri tem je sodelovalo več sto ljudi, ki so tudi po več let živeli v tem vzporednem svetu.

Za dovoljenje bi morali zaprositi pred letom dni
Napoved projekta je v Berlinu naletela na mešane odzive. Nekaterim se zdi nespoštljiv do tistih, ki so živeli v komunistični Vzhodni Nemčiji. Mestne oblasti so v petek sporočile, da projektu ne morejo dati dovoljenja, saj organizator ni zmožen zagotoviti varnega poteka dogodka. Predstavnica mestne četrti, kjer naj bi stal zid, Sabine Weissler, pa je tudi dejala, da na razpolago ni bilo dovolj časa, da bi pridobili mnenje vseh stanovalcev te četrti. Po njenih besedah je za dovoljenje za tako velik projekt treba zaprositi leto dni pred začetkom gradnje, organizatorji pa so za dovoljenje za izgradnjo zidu zaprosili šele na začetku avgusta.