Severnozahodno francosko mesto Nantes se dolgo ni otreslo brazgotin obeh svetovnih vojn. Uničeno od bomb, z zapolnjenimi rečnimi kanali in zaprtimi ladjedelnicami, zapuščenimi pristanišči, doki in skladišči ter začasno ločeno od Bretanije je bilo še v 80-ih letih 20. stoletja nekako žalostno in "kulturno mrtvo". "Tu je potekal en zanimiv festival in delovala ena operna hiša, to je vse," je povedal umetniški direktor Jean Blaise, ki je v Nantes prišel sredi 80-ih let, odločen da spremeni pot dotedanje nesrečne usode mesta.

Z novim županom Jean-Marcom Ayraultom je konec 80-ih zasnoval načrt za kulturno oživitev mesta, kot poroča The Guardian. Njuni osrednji pravili sta to oživitev določali z brezplačnostjo in zunanjo lokacijo dogodkov. "Če morajo ljudje plačati za kulturo ali če jo ponudiš le v zaprtih prostorih, kot so gledališča ali muzeji, lahko dosežeš le zelo majhen odstotek populacije," pravi Blaise.

Odpiranje v svet
Najprej sta zagnala nov festival Les Allumées. Umetnike z vsega sveta sta povabila, da "zavzamejo vsak del mesta, vključno z mostovi, industrijskimi prizorišči in zasebnimi stanovanji." Vsako leto je mesto tako gostilo različne dogodke, ki so potekali od 18. ure do 6. ure zjutraj v šestih zaporednih nočeh. "Ob dveh zjutraj so se vsi prestavili na ogromno prazno industrijsko zemljišče, kjer je bil postavljen bar in je igrala glasba" se spominja Blaise in dodaja: "To je bil način, da se Nantes odpre svetu." In res, Nantes je dobil podobo trendovskega in ustvarjalnega mesta, mimogrede pa je spodbudil tudi kasneje priljubljen fenomen gledaliških, glasbenih in drugih umetniških dogodkov na zapuščenih industrijskih prizoriščih.

Leta 2000 je Blaise v nekdanji tovarni piškotov LU v mestnem središču ustanovil kulturni center Le Lieu unique, nacionalni center za sodobne umetnosti, leta 2007 je bedel nad ustanovitvijo bienala sodobne umetnosti, ki je prav tako utrl nove in dolgotrajne steze med francoskimi in mednarodnimi umetniki. V tem času je v mestu nastalo tudi več umetniških in kulturnih iniciativ.

Kolonizirati vsak delček mesta
Najnovejši umetniški dogodek se vrača k prvi Blaisovi ideji "kolonizirati vsak delček mesta z umetniško kreacijo". Leta 2011 je zagnal dvomesečni poletni ulični festival Le Voyage à Nantes (Potovanje v Nantes), ki pod Blaisovim vodstvom deluje kot občinsko jedro kulture in turizma, z eno strategijo in eno prepoznavno identiteto.

Kdo plača in za koga je?
A ta pot ni bila lahka. Na umetnost v javnem prostoru so pogosto leteli očitki, da gre za "nepotrebno in neutemeljeno provokacijo" in Blaise je v svoji vztrajnosti pogosto poslušal kritike na račun zapravljanja davkoplačevalskega denarja ali delanja umetnosti za buržoazne boheme in Parižane.

Drugačno mesto in drugačen odnos do umetnosti
Danes opaža dramatično spremembo odnosa. Tudi trgovci, ki so bili nekoč najostrejši kritiki, si danes želijo, da umetniki ustvarijo domiselne in duhovite napise, znake ali instalacije pročelje njihovih trgovin. Umetniki, arhitekti in oblikovalci pa dobivajo tudi veliko kompleksnejša naročila, ne le za instalacije v javnem prostoru.

Mesto je enostavno spremenilo svojo podobo in atmosfero, mnogi so ob tem začeli drugače razumevati tudi sodobno umetnost in njeno vlogo v vsakdanjem življenju. Ustvarjalna energija je za stalno transformirala številne javne prostore, od umetniškega prostora za piknik na mestu zapuščenih ladijskih skladišč s pogledom na morje, otroškega igrišča z nenavadnimi skulpturami in podobnimi transformacijami skupnega prostora. Za letošnji festival je umetniški direktor Aurélien Boryso na novo premislili osrednji bulvar na otroku v mestnem središču in ustvarili serijo cvetličnih in geometričnih prehodov za pešce, ki spodbujajo mirno sobivanje pešcev, kolesarjev in avtomobilov brez semaforjev (projekt Traverses).

Kultura prinaša denar
Danes je Nantes eno najhitreje rastočih mest v Franciji, saj se sem vsako leto preseli med 6 in 9 tisoč ljudi, nezaposlenost pa je kontinuirano nižja kot je državno povprečje. Med drugim je Blaise dokazal, da kultura prinaša denar. Lansko leto je festival v mesto pripeljal 615.000 obiskovalcev, zato ni nič čudnega, da se je finančni vložek treh milijonov evrov povrnil z dodatnimi 45 milijoni evrov.

Mesto brez umetnosti ne more
"Kadar je denar dobro porabljen, ni kultura nikoli predraga," zatrdno verjame Blaise. Razume pa tudi, da nič od tega ne bi bilo možno brez politične kontinuitete. Politično podporo, ki jo je 23 let kot župan zagotavljal Ayrault, danes francoski zunanji minister, nadaljuje njegova naslednica Johanna Rolland. Volja lahko zagotovi nujno potrebno močno in prožno kulturno politiko. "Pomembno je razumeti, da je kultura bistvena za življenje mesta," pravi Blaise in se nekoliko popravi: "V resnici, mesto ne more živeti brez nje."