Strategijo arhitekturne politike so na ministrstvu začeli pripravljati leta 2013, po sprejetju resolucije o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017, v katerem sta kakovostna arhitektura in gospodarno urejen prostor prepoznana kot polje širšega javnega interesa, ki potrebuje politiko varstva in razvoja.

Na podlagi pogodbe z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije je bila opravljena raziskava z naslovom Izhodišča za arhitekturno politiko. Prva javna razprava o vsebini raziskave je prejšnji teden potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Slovenija je ena redkih evropskih držav brez celovite arhitekturne politike
Kot je povedal arhitekt Miha Dešman, ki je vodil razpravo, je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki še ni sprejela celovite arhitekturne politike. Pri pripravi strateškega dokumenta, ki so ga na ministrstvu naslovili Arhitektura za ljudi, se je pokazalo, da imamo živo in bogato arhitekturno kulturo, dobre arhitekte ter močno dediščino in tradicijo. Pestijo pa nas težave, ki so deloma povezane s krizo in deloma s tem, da so stvari nepovezane.

Arhitekturna politika kot podlaga za povezovanje in komunikacijo
Arhitektura in urbanizem sta pomembni dejavnosti, ki sta v javnem interesu, a se ta ne izvaja na ustrezen način. Raziskava je pokazala, da pri urejanju prostora premalo sodelujejo arhitekti, premalo jih je zaposlenih v javni upravi oziroma da premalo arhitektov z njo sodeluje, je poudaril Dešman. Ker pri uresničevanju javnega interesa na področju kulture sodeluje več področij, jih je treba povezati horizontalo in prav arhitekturna politika naj bi bila podlaga za povezovanje in komunikacijo.

Štiri temeljni izzivi
Na ministrstvu so pojasnili, da so pripravljavci izhodišč arhitekturne politike izhajali iz resolucije Sveta o arhitekturni kakovosti iz leta 2001, ki predvideva krepitev prizadevanj za vključitev arhitekture, še zlasti njene kulturne razsežnosti, v vse politike, posebej tiste, ki so povezane z gospodarsko in socialno kohezijo.

V delih, kjer je takšna struktura ukrepov, da so za razvoj in prenovo mest zagotovljena evropska sredstva, so se opirali tudi na cilje nove evropske perspektive - operativni načrt 2014-2020. Kot je pojasnil Dešman, gre za štiri temeljne izzive in cilje: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna rast in vključujoča arhitektura.

Krizo gradbeništva je občutila tudi arhitektura
Ob pripravi dokumenta so po Dešmanovih besedah pregledali tudi arhitekturne politike v drugih evropskih državah, predvsem v skandinavskih, pa tudi v Veliki Britaniji in v bližnjih državah, recimo Avstriji. Po Dešmanovem mnenju so nam vse lahko vzor, upoštevati pa velja tudi naše posebnosti tako po kakovosti kot dediščini. "Poleg tega je treba pri nas upoštevati, da se nam je z gospodarsko krizo po letu 2008 popolnoma razsulo gradbeništvo in da je s tem kolateralno škodo imelo tudi področje arhitekture," je povedal Dešman.

Odprti natečaji največja prednost zadnjega desetletja
Kot kažejo statistike, je gradnja stanovanj v petih letih izjemno upadla, podobno je z drugimi naročili. Po Dešmanovih besedah bi morala država prevzeti obvezo, da bo zgledni javni naročnik, poleg tega bi bilo treba za vsa javna naročila ponovno uvesti sistem odprtega natečaja. Ta je bil v preteklosti največja kakovost, zaradi katere je slovenska arhitektura v zadnjem desetletju dosegla mednarodno prepoznavnost.

Na ministrstvu so še pojasnili, da naj bi v kratkem oblikovali tudi medresorsko delovno skupino, njeno ustanovitev predvideva tudi NPK, ki bo izhodišča umestila na raven osnutka arhitekturne politike. Osnutek bo šel v javno razpravo, nato pa na v obravnavo v DZ in na vlado.