18. junija so na letni regati v danskem pristaniškem mestu Aalborg prvič skupaj zaplule tudi ladijske skulpture na Norveškem rojene umetnice Marit Benthe Norheim. Med junijem in oktobrom bodo plule po Limskem fjordu in ob vzhodni obali Jutlanda ter obiskale nekaj mest kot ambasadorke za danski Aarhus kot evropsko prestolnico kulture 2017. V tem mestu bodo preživele tudi zimo in nato "sodelovale" pri nekaterih ključnih dogodkih EPK-ja.

Po koncu leta 2017 se bodo vrnile v Aalborg, a bodo še nekaj let na voljo za plovbo. Nekaj evropskih mest se za obisk že dogovarja, ekipa, ki stoji za ladijskimi skulpturami, pa pravi, da so mogoče tri različne smeri po evropskih rekah in kanalih – Nordijska pot, Pot po vzhodnoevropskih rečnih kanalih in Pot po rečnih kanalih Zahodne Evrope. V mestu, kjer se bo ladja ustavila, se bodo lahko obiskovalci vkrcali in doživeli tudi instalacije znotraj plovila.

Kulturna izmenjava ob evropskih vodnih poteh
Te ladijske figure bodo povezovale mesta s kulturno izmenjavo, ki je od nekdaj pomemben del evropske zgodovine, pravi umetnica. Evropski vodni kanali, po katerih bodo plule te "kulturne hiše na vodi", jih bodo naravno vodili skozi srce evropskih mest, zgrajenih okrog starih vodnih poti. Bistveni del projekta za umetnico predstavljajo prav ideje srečevanj in izmenjave, sprejemanja tujih umetniških in kulturnih izrazov, poguma za potovanje na neznan teritorij in odpiranja novih "intimnih sfer".

Ladje so dolge 12 metrov in segajo tri metre nad vodno površino. Poganjajo jih električni motorji, polnjeni z alternativno energijo. Umetnica je za izvedbo projekta združila veliko ekipo ladijskih inženirjev, strokovnjakov za gradnjo ladij, umetnikov z različnih področij in prostovoljcev. Pri gradnji se je odločila za železobeton in tehniko, ki se kljub dolgi tradiciji danes le redko uporablja, saj je postopek zapleteno obrtno delo.

Ženske figure s svojo žensko in ladijsko simboliko
Najbolj zanimiva pa je njihova oblika ženske figure. Ladijske kljune so od nekdaj spremljali različni simboli, lesene skulpture, ki so krasile in varovale ladjo med plovbo – ladijske polene. Ena izmed znamenitih figur z ladijskega kljuna je figura ženske glave ali ženskega telesa. V projektu Life-boats Marit Benthe Norheim ta simbol, ženska figura, postane ladja. Figura ženske v projektu rešilnih čolnov (Life-boats) zavzame funkcijo zaščite in podpira dostop do še neznanega, do pripustitve iracionalnih in duhovnih vidikov v naših srečevanjih s svetom.

Za umetnico projekt obsega močno simbolične elemente. Voda, ladja, plutje obsegajo več simbolov, ki se povezujejo z življenjem in strastjo, ponovnim rojstvom in smrtjo, prehajanjem in komunikacijo. Vsako plovilo ima svojo posebno identiteto in zgodbo, ki se povezuje z žensko v treh fazah življenja.

Hrepenenje, življenje, spomini
Prva ladja je kot mlada ženska, ki šele vstopa v svet, in jo zaznamuje hrepenenje. Leži na boku, v prsih ima okrašeno skrinjo zakladov, v katero bodo obiskovalci lahko odlagali osebna pisma o svojih sanjah, upanjih in hrepenenjih. Druga ladijska skulptura bo predstavljala življenje, žensko v svojih plodnih letih. Ženska figura se bo z vodno gladino stikala s hrbtom, obiskovalci pa bodo lahko na notranje stene njenega trebuha risali avtoportrete. Zaključek življenjskega cikla bo predstavljala ladja spominov, staranja in smrti, ženska figura, ki pluje ležeč na trebuhu in na svojem hrbtu nudi zatočišče 19 figuram, simbolnim portretom starih žensk iz različnih kultur, ki so se v svojem življenju morale spopasti z novo kulturo zaradi dela, ljubezni ali kot begunke. Te figure se ozirajo v različne smeri in spominjajo na zgodbe, ki živijo dalje.

Morje, zvoki v maternici in zgodbe življenj
Te biološke komponente ženske resničnosti so enake za vse ženske v vseh kulturah, obenem pa polne nerazumljive in iracionalne magije. V njih bo odzvanjala tudi glasba skladatelja Geira Johnsona, ki se je pri ustvarjanju spraševal o mitskih pogojih pesmi v povezavi s plovbo, hrepenenjem in pričakovanjem, ki jih prinaša potovanje. Za ladjo hrepenenja je ustvaril glasbo z motivom morja, za ladjo življenja zvočno pokrajino, kot bi jo lahko zaznal še nerojen otrok v maternici, s šumi, ki jih sliši od zunaj, v ladji spominov pa je skomponiral glasove žensk, modelov za kipe na ladji, da so zgodbe svojih življenj prelile skozi lastne besede.

Drugačne zvočne pokrajine pa bodo naselile ženske ladje v času njihovega pristanka. Glasbo za ta čas ustvarja vokalna performerka Ruth Wilhelmine Meyer, imenuje jo Life-sounds, z njo pa želi ladijske skulpture spremeniti v družbene zvočne skulpture, ki bodo vabile obiskovalce k vstopu in interakciji, ki bodo povezale prisotne med seboj in z izkušnjo posamezne ladijske skulpture, življenjskega cikla, ki ga predstavlja, in izkušnjami tega cikla.