Danes so podporo tej produkcijski hiši s sedežem v Mariboru izrazili tudi direktorji javnih kulturnih zavodov v tem mestu. "Preprosto neverjetno je, da korpus na čelu s Prešernovo nagrajenko Karmino Šilec ob vseh uspehih na mednarodnem področju ni deležen čisto nobene podpore države za svojo dejavnost," so zapisali direktorji institucij, kot so Lutkovno gledališče, Muzej narodne osvoboditve, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Slovensko narodno gledališče in Umetnostna galerija Maribor.

"Carmina Slovenica je s svojimi programi in projekti vrhunska produkcijska hiša v slovenskem in svetovnem merilu. Če sistem tega zaradi togega načina izbora upravičencev do tovrstne podpore iz katerega koli razloga ne prepoznava, je nekaj narobe s sistemom, in ne z dejavnostjo, ki naj bi jo podpiral. In v danem primeru ta dejavnost pomeni nesnovni nacionalni zaklad," so opozorili člani neformalnega kolegija direktorjev javnih zavodov s področja kulture v Mariboru.

Pričakovali so celo povišanje sredstev
Že pred njimi je ogorčenje izrazil mariborski župan Andrej Fištravec, osupla je tudi Karmina Šilec. "Na podlagi predhodnih pogovorov na ministrstvu za kulturo smo upali na povečanje sredstev, ki bi omogočilo vzpostavitev profesionalne organizacijske zasedbe in tudi postopno prestrukturiranje nekaterih umetniških programov iz pred desetletji zastavljene ljubiteljske zasnove v profesionalno. In v tem smislu smo pripravili tudi finančno napoved v tej vlogi. Takega izida pa si seveda ni bilo mogoče predstavljati, ker zanj ni prav nobenih strokovnih osnov," je povedala pred dnevi.

Ministrstvo doslej primaknilo polovico denarja
Po njenem mnenju bi bilo treba takšne odločitve na ministrstvu sprejemati bolj premišljeno in odgovorno. "Ta odločitev posredno predstavlja izredno brutalno ukinjanje enega mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetniških programov. Posledica tega sklepa je katastrofalna, saj so do zdaj sredstva ministrstva za kulturo predstavljala ključni vir - 50 odstotkov vseh sredstev," je izpostavila Karmina Šilec.

Rezultati razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za nevladni sektor, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinanciralo ministrstvo za kulturo, bodo sicer javno znani šele konec tega tedna, ko bodo izkazane vročitve vseh izdanih odločb, so povedali na ministrstvu.

A že zdaj je veliko nejevolje tudi v Ljubljani. "To je klofuta vsej neodvisni sceni," je za časopis Dnevnik povedal Robert Waltl, direktor Mini teatra Ljubljana, ki mu je ministrstvo namenilo 35.000 evrov manj letno kot doslej.

Na razpis je prispelo 59 vlog, izbranih je bilo 27 programov, in sicer po osem na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti, sedem na področju vizualne umetnosti in štiri na področju intermedijskih umetnosti. "Število izbranih programov je enako, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju, razen na področju glasbe, kjer je bil del sredstev namensko prenesen na večletni projektni razpis, kamor so se lahko prijavili tudi tisti prijavitelji, ki ne bodo sofinancirani na večletnem programskem razpisu," so povedali na ministrstvu.

Vsakokrat je treba skozi proces razpisa
Skupna vrednost razpisanih sredstev na letni ravni znaša 2,5 milijona evrov, kar je malo manj kot na predhodnem razpisu. "Na javnih razpisih medsebojno konkurirajo vsi prijavitelji. Ministrstvo nima podlage, da bi posamezni nevladni organizaciji zagotavljalo sredstva trajno, brez javnega razpisa," so še poudarili.

Po poročanju časopisa Večer je med novimi prejemniki KUD Moment, ki deluje v mariborskem GT 22. Medtem ko doslej programsko ni bil financiran, bo v prihodnjem štiriletnem obdobju dobil letno 104.000 evrov.