Dolarjevo predavanje bo sledilo gostovanju njegovega filozofski kolega - in poleg Alenke Zupančič še enega predstavnika slovenske lacanovske trojke - Slavoja Žižka, ki so ga tam gostili v novembru. Gostoval bo v okviru Dahlem Humanities Center (DHC) Lectures, serije interdisciplinarnih predavanj, ki pod okriljem tega znanstvenega središča v jugozahodnem Berlinu potekajo od leta 2008.

Pojave razlagati, ko že postanejo del zgodovine
Izhodišče Dolarjevega predavanja, ki nosi naslov Minervina sova od mraka do zore, bo slovita metafora, s katero je G. F. Hegel nekoč označil filozofsko vedo: podobno kot mitološka sova rimske boginje Minerve, ki vzleti šele ob mraku, naj bi filozofija pojave vedno razlagala šele, ko ti že postanejo zgodovina. Med prevpraševanjem Heglovega stališča bo Dolar spregovoril tudi o nalogi, ki bi jo danes morala opravljati filozofija.

Povezovanje hramov modrosti
Obisk Mladena Dolarja izhaja iz namere, ki sta jo Freie Universität in Univerza v Ljubljani sprejeli že pred časom. Medtem ko sta doslej sodelovali predvsem prek programa za mednarodno izmenjavo ERASMUS, odpira prihajajoče predavanje možnosti tesnejšega povezovanja, so povedali organizatorji dogodka.

Dolar je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani. Pogosto predava na univerzah v ZDA in po Evropi ter je avtor več kot sto člankov v znanstvenem tisku. Temeljna področja njegovega raziskovanja so psihoanaliza, sodobna francoska filozofija, nemška klasična filozofija in teorija umetnosti.

Njegovi zadnji deli, ki sta izšli v slovenskem jeziku, sta zbornik Strel sredi koncerta (2012) in delo o Michelu Foucaultu Kralju odsekati glavo (2010), zunaj naših meja pa je najbolj znan po knjigi O glasu (2003).