Škver so postavili sredi junija, na začetku julija pa je bila že vidna konstrukcija 8,50 m dolgega topa, enega najbolj značilnih plovil severnega Jadrana v preteklosti. Foto: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran
Škver so postavili sredi junija, na začetku julija pa je bila že vidna konstrukcija 8,50 m dolgega topa, enega najbolj značilnih plovil severnega Jadrana v preteklosti. Foto: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran
Topo
Topo na piranski razglednici iz leta 1900. Foto: Wikipedia
Topo
Z gradnjo plovila želijo med drugim oživiti in predstaviti nekdanjo tradicionalno obrt. Foto: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran

Reprodukcijo istrskega topa izdelujejo v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu, kjer želi Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran v prihodnje zasnovati restavratorski center, ki bi bil na ogled javnosti. Tip tradicionalne lesene ladje, istrski topo, je bil razširjen v severnem Jadranu, kjer so ga uporabljali za obrtniški ribolov z mrežami. Na območju današnje slovenske obale so topo med drugim izdelovali v škverih v Kopru, Piranu in Izoli. Dolgi so bili od 6 do 10 metrov in več. Večji so bili namenjeni predvsem plovbam na večje razdalje, ribiči pa so z njimi na morju ostali tudi nekaj dni.

Oživljanje nekoč tradicionalne obrti
Izdelava replike poteka v sklopu čezmejnega projekta Mala barka 2. Iz programa Interreg Slovenija–Hrvaška je piranski pomorski muzej prek javnega razpisa izbral ladjedelskega mojstra, ki je začel gradnjo istrskega topa. Delo ekipe pod vodstvom ladjedelskega mojstra Tomija Sinožića in nastajanje barke si lahko obiskovalci ogledajo vsak dan.

Po besedah piranskega podžupana Bruna Fonde je namen gradnje oživitev in predstavitev nekoč tradicionalne obrti, ki je bila razširjena tudi ob naši obali in predstavlja pomembno dediščino teh krajev.

Po izgradnji, ki predstavlja tudi obujanje pomembnega primera žive dediščine, načrtujejo sodelovanje s fakulteto za pomorstvo, ki bi barko prevzela v upravljanje in jo uporabila v pedagoške namene. Poleg tega bi v sodelovanju s fakulteto lahko opravili aplikativne raziskave, s katerimi bi empirično obdelali plovne lastnosti tovrstnega plovila, je na predstavitvi projekta dejal koordinator gradnje, kustos Uroš Hribar.

V načrtu restavratorski center za stare lesene barke
Kot je dejal direktor muzeja Franco Juri, si želijo, da bi prostore Monforta tudi v prihodnje uporabljali za negovanje pomorske dediščine in tradicionalnega ladjedelstva. Težnja muzeja je, da bi v sodelovanju z občino v njem dolgoročno uredili restavratorski center za stare lesene barke in gradnjo novih, ki bi bil odprt za javnost, tako da bi dogajanje v njem lahko spremljali turisti, šole itn.

Predstavitev projekta je pospremila tudi posadka veslačic iz Skupnosti Italijanov Voga Veneta Piran, ki je do Monforta priveslala s topom – manjšo "sestro" tistega, ki nastaja v nekdanjem skladišču soli.

Čezmejni projekt Mala barka 2 se bo zaključil marca 2019, namenjen pa je vrednotenju pomorske dediščine v okviru razvoja kulturnega in trajnostnega turizma obale slovensko-hrvaškega obmejnega območja. Združuje osem partnerjev z obeh strani meje. Vrednost projekta znaša nekaj več kot 2,16 milijona evrov, pri čemer se v 85 odstotkih sofinancira iz nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.