New York, pregovorno mesto velikih priložnosti in stalnega urbanega spreminjanja, trenutno kaže sijajen zgled povezovanja številnih organizacij in iniciativ v skupnost, ki si želi brooklynsko okrožje kljub obsežni razvojni dejavnosti ohraniti kot živahno žarišče umetnosti in kulture.

Ta je navsezadnje tudi prispevala k privlačnosti Brooklyna in tja usmerila pozornost investitorjev. Soseska, kjer z velikimi gradbenimi načrti ob žerjavih in zidarskih odrih že nastajajo nove sodobne stolpnice, druge zgradbe in prenovljene podobe starih, je poznana po številčni kulturni dejavnosti. Tu deluje več kot 60 neprofitnih vizualnih, uprizoritvenih in intermedijskih organizacij, ki si želijo, da umetnost tudi med hitrim razvojem mestnega okrožja ostane osrednja vidna značilnost področja in da ohrani pogumno ter naključno naravo, po kateri je najbolj prepoznavna.

Umetniško žarišče, gostoljubno do ustvarjalne populacije
Lokalne organizacije so s tem namenom napovedale taktični načrt, s katerim bi ohranile dolgotrajno identiteto samoniklega umetniškega okrožja, poroča New York Times. "Ne gre le za to, da čistimo sosesko in gradimo spomenik kulturi," pravi direktor za kulturni razvoj pri neprofitni korporaciji Downtown Brooklyn Partnership Andrew Kalish, temveč "sprejemamo preteklost področja in jo poudarjamo ter nadgrajujemo", opozarja. Korporacija je skupaj z Umetniško zvezo osrednjega Brooklyna, zvezo več kot 30 umetniških skupin, zasnovala program Culture Forward s serijo iniciativ in predlogov za oziroma ob razvoju Brooklyna.

Med njimi najdemo iniciativo za dostopne delovne prostore in bivanje umetnikov, razvoj štipendij, povezovanje področij s pomočjo umetnosti na javnem prostoru, zbiranje sredstev za kulturno-investicijski fond. Gre za načrt, ki gradi na zgodovini okrožja, njegovi identiteti umetniškega žarišča, ki si želi ohranjati gostoljubje svoji ustvarjalni populaciji.

Specifična ustvarjalnost Brooklyna
Ne želijo, da se Brooklyn občuti kot "nekje ali kjer koli v ZDA", temveč da ohrani avtentičnost specifične kaotične umetnosti in ustvarjalnosti, "brooklynski rob stvari", pravi Karen Brooks Hopkins, nekdanja predsednica brooklynske glasbene akademije in zdaj članica odbora omenjene Downtown Brooklyn Partnership korporacije, ki se močno udejstvuje pri razvoju kulture in Brooklyna ter zavzema za pravo mesto kulture v okrožju.

V načrtu tako najdemo poziv za umetniške studie in vadbene prostore in v ta namen predlagajo uporabo nerabljenih nadstropij v administrativni stavbi in prazno parcelo. Razmišljali so o vizualni povezanosti stavb in javnih prostorov z namenom skladne vizualne podobe urbanega okolja. Organizirali bodo svoj festival, poskrbeli za vidnost kulturnih dogajanj, umetnost širili na javne prostore, se povezovali z drugimi soseskami. Vsaka iniciativa ima določeno tudi vodilno organizacijo, ki bo skrbela za njen razvoj in udejanjanje.

Kaj vse se bo v Brooklynu še zgodilo v naslednjih letih? Veliko gledališče BAM Fisher se bo združilo z novim umetniškim kompleksom s stalnim razstavnim prostorom. Gradi se nova stavba, ki bo poleg približno 400 stanovanj obsegala še 4.600 kvadratnih metrov, namenjenih kulturnim dejavnostim. Tu bo Muzej sodobne umetnosti afriške diaspore, nov oddelek brooklynske javne knjižnice, kinematograf, arhiv ...

Sodelovanje kulturnih akterjev z investitorji vse od začetka
Za enega velikih dosežkov Karen Brooks Hopkins šteje, da ji je uspelo, da ima vsak investitor predstavnika v odborih lokalnih kulturnih organizacij, kar je način, da "okoliš govori z enim glasom in ta je glas umetnosti", pravi. Je način, da skupaj načrtujejo kulturni razvoj okraja, saj kultura ni poznejši domislek, ko so bistvene odločitve glede vlaganja v razvoj že storjene, ampak je kultura v načrtovanje vključena od samega začetka in so kulturni akterji pri načrtovanju enakovredni partnerji. Le tako lahko postane okrožje resnično prijetno mesto bivanja, kulturnega in vsakršnega.