Turške oblasti so ob drugi obletnici okoljevarstvenega shoda proti uničenju parka Gezi, enega izmed redkih zelenih otokov v največjem turškem mestu, onemogočile dostop do trga Taksim, zato je Ozay svojo poslikavo razgrnil v prostorih Združenja uradov turških inženirjev in arhitektov, katerih člani so odigrali pomembno vlogo pri organizaciji takratnih protestov.
Z ustvarjanjem proti avtoritarni oblasti
Monumentalno delo, ki meri 5 krat 10 metrov, v živih barvah slika optimizem in zagnanost protestnega duha, iz katerega se kot prividi izrisujejo podobe žrtev. Berkin Elvan, čigar tragična zgodba je postala simbol za krute taktike policije, je umetnik naslikal med igranjem s frnikolami, s tem pa spomnil na nedolžnost tedaj komaj 15-letnega dečka, ki ga je med kupovanjem kruha v glavo zadela doza solzivca. Ustvarjalnost je cvetela tudi med tedanjimi protesti proti premierju Erdoğanu, satirični grafiti in spontani umetniški izrazi so preplavili trg z okolico. "Ljudje so bili pod tako močnim pritiskom, da je ustvarjalnost kar vrela iz njih. In Gezi je bil popoln oder," se spominja 46-letni Ozay, ki park zelo dobro pozna še iz otroških let, saj je v njem vrtnaril njegov oče.
Za ohranitev zelenega Gezija
Ko so pred dvema letoma oblasti napovedale, da bodo park preuredile v nakupovalno središče in v njem postavile spomenik Osmanskemu cesarstvu, se je na trgu zbrala množica ljudi, miroljuben okoljevarstven shod pa je po nasilnem odzivu policije prerasel v množične protivladne proteste, ki so se razširili po državi. Na višku protestov je poseganje v park Gezi ustavilo turško sodišče, ki je razsodilo, da je načrtovana prenova parka v nasprotju s pravili o ohranjanju dediščine in identitete mesta.
V protestih, ki naj bi se jih udeležili trije milijoni ljudi, je umrlo osem ljudi, na tisoče je bilo ranjenih. Številne protestnike zaradi udeležbe na demonstracijah še danes sodno preganjajo, vendar se Ozay tovrstnih posledic ne boji. Kot namreč pravi, je umetnost v Turčiji vendarle med bolj toleriranimi oblikami protesta.