Tajska je večinsko budistična država, ki je prestala v zadnjih dveh ali treh desetletjih skokovit proces posodobitve. Še vedno pa budistična načela številni ljudje brez težav kombinirajo z vraževernimi prepričanji, animizmom, astrologijo in "črno magijo".

Plastičnim lutkam, ki so velike približno toliko kot pravi dojenček, Tajci pravijo "luk thep", otroški angelček. Verniki jih kupujejo bodisi v trgovinah ali na spletu, s tem pa, tako verjamejo, v svoje življenje vabijo dobre duhove, ki naj bi jim prinesli srečo.

"Gospodarstvo je trenutno v škripcih. Vsak se mora okleniti nečesa," je realistična 49-letna Mananja Bunmi, ki lutke prodaja (in zbira). Sama denimo, verjame, da ji je njena lutka, Nong Petch (Mali dragulj) pomagala zmagati na loteriji: v sanjah ji je prišepnila, katere številke je treba obkrožiti.

Izraz negotove prihodnosti
Namestnik direktorja Ministrstva za duševno zdravje Panpimon Vipulakorn opaža, da je gospodarski padec absolutno spodbudil razmah fenomena. "V tajski družbi so bile vedno skupnosti, ki prakticirajo taka prepričanja, in gmotne skrbi so jih seveda še podkrepile. To pa ne pomeni, da so ljudje duševno bolni."

Na Tajskem je vojaška hunta z državnim udarom oblast prevzela maja 2014. Generali na oblasti se trudijo rehabilitirati gospodarstvo, ki je močno odvisno od izvoza, obenem pa obljubljajo restavracijo demokracije na volitvah, ki bodo v naslednjem letu.

Pred desetimi leti so bili to amuleti
Tajska družba je bila podobnim fenomenom v preteklosti že priča. Po udaru leta 2006 so se, denimo, množično obrnili k zbiranju plastičnih amuletov, ki naj bi jim prinesli bogastvo.

Podobnosti z ritualom za mrtve otroke
Če je zbiranje amuletov starodaven običaj, pa je trend lutk priljubljen pri mlajših, v mestnih predelih in celo v zvezdniških krogih. Nekateri imajo ob vsem tem tudi morbidne asociacije: na Tajskem je namreč znan starodaven običaj kuman thong, ki sodi v polje črne magije. Mrtvorojene dojenčke so v starih časih posušili in jih nato prebarvali z zlato pozlato. Včasih so namesto tega izdelali lutko, v kateri naj bi bil delček mrvega otroka - in tudi za tiste lutke je veljalo, da v sebi nosijo otrokov duh.

Vdani lastniki lutk svoje plastične angelčke zasipavajo s pozornostjo. "Moje življenje se je korenito spremenilo, in to na bolje," verjame 45-letna lastnica lepotnega salona Natsuda Džantabtim, ki ima svojo Nong Ruaj Džung že osem mesecev. "Ko jo objamem, vem, da je to ljubezen. Ves čas ji govorim, da jo imam rada."

Svoje mnenje je prejšnji teden pristavil celo tajski premier Prajuta Čan Oko, ki je opozoril, naj jih ljudje, ki si lutk ne morejo privoščiti, ne kupujejo. "Sam nisem nikoli vzgojil nobenega otroškega angelčka," je pripomnil.

Nekaterim so v resnici prinesle denar
Lutke stanejo od 1,500 batov(slabih 40 evrov) pa tudi do 30 tisočakov (780 evrov); kar nekaj ljudi je z novim trendom že pošteno obogatelo. Pojavljajo se lepotni saloni in vrtci, ki skrbijo za muhe "staršev" lutk, veriga restavracij Hot Pot pa bo brezplačno postregla vsako lutko, nižjo od 110 cm - višje pa morajo, tako kot pri otrocih, plačati.

Thai Smile, podružnica letalske družbe Thai Airways, je na primer sporočila, da bodo ljudem računali pot tudi za lutko, ki pa ji bodo na poti postregli prigrizek. (Državni letalski urad je napovedal, da bodo prepovedali prodajanje letalskih vozovnic za lutke, ker obstaja nevarnost, da bi kdo v njih tihotapil droge.)