Muzej 4. junija, poimenovan po datumu nasilne zadušitve protestov, pri kateri je umrlo več ljudi - nekatere organizacije navajajo nekaj sto, druge nekaj tisoč ljudi - so odprli aprila 2014 v Hongkongu. Od takrat je muzej obiskalo približno 24.000 ljudi. Razstavljene so bile fotografije in videi, podpisane majice pekinške univerze, katere študenti so začeli proteste, ter drugi dokumenti, predmeti in spominki.

Na Kitajskem protest ostaja tabu, v Hongkongu pa je muzej lahko našel svoj dom, tu se množice vsako leto udeležijo tudi spominskega prižiganja sveč.

Tožbe, popisovanje obiskovalcev in druge omejitve
Muzej je vodila skupina, poimenovana Hongkonška zveza v podporo patriotskih demokratičnih gibanj na Kitajskem. Kmalu po odprtju so lastniki zgradbe sprožili tožbo proti zvezi. Kot so navedli, muzej krši pogodbeni dogovor in najemno dovoljenje, pravilnik o obiskih in pravila požarne varnosti.

Kot so povedali na sodišču, je muzej povzročil kup težav, izgubo zasebnosti in varnostne težave, najeti je bilo treba tudi več varnostnega osebja. V praksi pa je ta dodatna varnostna služba tudi oteževala obiskovanje razstave. Registrirala je obiskovalce muzeja, zapisovala njihova imena in druge podatke iz osebnih dokumentov, muzeju so nalagali omejitve glede največjega dovoljenega števila ljudi v posameznem nadstropju v določenem času, dajali so navodila vsem najemnikom v zgradbi, kot poroča Reuters.

Krčenje svobode v Hongkongu
Čeprav razlogi delujejo "splošne narave", nekateri ugibajo, da gre v ozadju za politične pritiske. Odločitev za zaprtje muzeja je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker so se zanjo odločili ravno v situaciji, v kateri številni aktivisti prepoznavajo naraščanje omejitev v Hongkongu in krčenje svobode v dogovorjeni politiki "ene države, dveh sistemov".

Po pravni bitki, ki poteka že vse od odprtja muzeja, in vsakodnevnih praktičnih težavah se je zveza odločila, da muzej na tej lokaciji zapre, saj je enostavno škoda denarja, da bi se še naprej borili s tožbo. Tudi vztrajanje varnostne službe zgradbe, da zapisuje identifikacijske številke obiskovalcev, in omejevanje števila obiskovalcev je postalo tako velika težava, da je bolje zapreti in se preseliti, so sporočili. Sumijo, da so za težavami muzeja politični pritiski podpornikov pekinških oblasti, a za to ni dokazov. So pa s potekom dogodkov razočarani. "To se v Hongkongu ne bi smelo zgoditi. Morali bi biti svobodni." Upajo, da jim uspe muzej ponovno odpreti v roku enega leta, a nove lokacije še nimajo.