Scenarist Hani Favzi, ki se je s filmom Family Secrets prvič lotil režije, je želel narediti enega prvih egipčanskih filmov, ki se primarno osredotočajo na homoseksualnost. Film pripoveduje zgodbo Marvana, mladega moškega, ki obiskuje pet psihiatrov, da bi ga "ozdravili" homoseksualnosti, saj ga je družba prepričala, da je to bolezen. V Egiptu to ni neobičajno, in tisti, ki svojo homoseksualno usmerjenost razkrijejo v okolju družine, jih starši pogosto spodbudijo, da obiščejo psihiatre.
Moški, ki nasloni glavo na moško ramo
Kakšen bo film v končni različici, še ni jasno. V filmu ni nobenih izrecnih seksualnih prizorov, toda egiptovski cenzorji hočejo izrezati kar 13 prizorov. Moti jih prizor, ko je Marvan s prijateljem v kinu in glavo nasloni na ramo drugega moškega, moti jih pogovor o homoseksualnosti, ki ga ima par v postelji, pa tudi prizor, v katerem ga psihiater vpraša, ali želi spati z enim izmed njegovih moških kolegov.
Ljubezensko razmerje spremenjeno v prijateljstvo
Kot pravi Favzi, so film o ljubezenskem razmerju glavnega igralca z moškim spremenili v prijateljstvo brez romantične note. "Njegov odnos se bo zdel kot heteroseksualni odnos," pravi Favzi in dodaja, da bo "to pokvarilo film. Gledalec ne bo mogel razumeti psihološke dileme značaja ali njegovega odnosa z drugimi."
To so le zadnje težave, s katerimi se Favzi spoprijema. Preden je dobil igralca za glavno vlogo, je kar 15 igralcev to zavrnilo le zaradi vsebine filma, dva pa sta si premislila po podpisu pogodbe. Eden izmed njiju je, denimo, sporočil, da sodelovanje preklicuje, ker mu je oče zagrozil, da zanj ne bo plačal šolnine za univerzo.
Ne govorimo o treh tabujih – politiki, veri, seksu
Homoseksualnost je velik tabu za večino Egipčanov, in tiste, ki izzivajo sprejete seksualne norme, družine pogosto preženejo, včasih jim sledi policija, obtožijo jih žaljenja javne morale ali – kadar izvajajo racije na domačih zabavah – pridržijo zaradi najdenih ali podtaknjenih mamil. "Imeli smo dve revoluciji - a um ljudi se ni spremenil," pravi Favzi. "Ljudje ne želijo govoriti o treh tabujih - politiki, veri, seksu," dodaja, saj niso redki tudi pritiski in grožnje umetnikom, da se s temi temami preprosto ne ukvarjajo. Namesto tega je filmska industrija prisiljena, da se ukvarja z neumnimi temami, da na koncu sploh lahko pokaže svoje delo, pravi Favzi. Cenzorji izvajajo strog nadzor nad vsemi filmi v Egiptu in scenariji morajo biti že vnaprej potrjeni.
Razprava o homoseksualnosti – ne nujno vedno v pomoč
Napovedi filma pa so razjezile tudi nekatere homoseksualne Egipčane. "Po tem, kar sem bral, se film ukvarja s homoseksualnostjo na tak način kot vsi drugi, kot da je to bolezen, da nismo zadovoljni s sabo in hočemo zdravilo," pravi Rami Jusef, eden tistih, ki je svojo homoseksualnost med prvimi razkril na Twitterju. Med njimi tako prevladujejo predvsem skrbi, da bi film potrdil družbene poglede na homoseksualnost kot bolezen in zato potrebno " terapijo" spreminjanja ljudi v heteroseksualno usmerjene. Nevarnost vidijo tudi, če bi film omogočil razpravo o seksualnosti. Kot opozarjajo, to ne pomeni nujno tudi naprednejših izidov, ampak lahko motivira konservativne skupine ali policijo k povečevanju racije. "Razprave in izpostavljanje niso vedno v pomoč," pravi anonimni aktivist za pravice homoseksualcev.