Rojstnodnevno slavje na Beverly Hillsu, na katerem pričakujejo okrog 150 ljudi, bosta gostila Douglasov starejši sin Michael z ženo, Catherine Zeta-Jones. Po zapovedi zdravnikov se mora Douglas vzdržati alkohola, vendar mu je kardiolog obljubil, da si bo ob svoji 100-letnici, če jo bo dočakal, lahko privoščil kozarec vodke.

To po poročanju zvezdniških portalov namerava stoletnik tudi storiti, a obenem pravi: "Moja edina naloga je, da ostanem zdrav in spočit, da se bom lahko prikazal in bom očarljiv."

V kolumni, ki jo je nedavno spisal za revijo Closer Weekly, se je igralec razpisal tudi o "skrivnosti" svoje dolgoživosti: "Imel sem to srečo, da sem svojo sorodno dušo spoznal pred 63 leti, in prepričan sem, da sta mi najin čudovit zakon in večerna 'zlata urica' pogovorov pomagala preživeti vse mogoče."

Še vedno ustvarja
Le nekaj dni pred jubilejem pa je igralec razkril tudi nov projekt: za maj 2017 napoveduje izid knjige, ki sta jo napisala skupaj z Anne (tudi njegova žena se je namreč vse življenje posvečala filmu - bila je producentka). Naslovila sta jo Kirk and Anne: Letters of Love, Laughter, and a Lifetime in Hollywood.

Filmsko življenje - tudi za kamero
Kot eden zadnjih igralcev hollywoodske zlate dobe je Douglas, ki se je v New Yorku kot Issur Danielovich rodil v družini ruskih priseljencev, preživel helikoptersko nesrečo, kap, operacijo srca, družinsko tragedijo, v kateri je zaradi predoziranja z alkoholom in drogami izgubil sina, ter rane v drugi svetovni vojni.

Na filmskem platnu je znan po dramah, vesternih in vojnih filmih. Revija The Hollywood Reporter je med deset filmov, v katerih je nastopil in si jih je vredno ogledati, uvrstila Šampiona (1949), ki mu je prinesel mednarodno slavo in prvo nominacijo za oskarja ter filme Fant s trobento (1950), Ace in the Hole (1951), Detektivska zgodba (1951) in Mesto iluzij (1952), za katerega je dobil drugo nominacijo za igralskega oskarja.

Za nadaljnjih pet njegovih najboljših filmov je opredelila 20 000 milj pod morjem (1954) po istoimenski knjigi Julesa Verna, Slo po življenju (1956), ki mu je prinesla tretjo nominacijo za igralskega oskarja, Steze slave (1957) legendarnega Stanleyja Kubricka, Spartaka (1960) in klasični vestern Osamljeni so hrabri (1962).

Prestižnega kipca za najboljšo vlogo ni nikoli dobil, pač pa je leta 1996 prejel častnega oskarja za 50 let delovanja v filmski sredini. Ukvarjal se je tudi z režijo in producentstvom, skupaj z drugo ženo pa se je posvečal tudi filantropiji.

Na današnji dan Douglas tako vstopa v častni "klub" hollywoodskih igralcev, ki so dočakali sto let: med njimi so George Burns, Bob Hope, Charles Lane, Gloria Stuart, Estelle Winwood, Luise Rainer ter Norman Lloyd in Olivia de Havilland, ki sta še vedno med nami (De Havillandova je praznovala julija letos).