Dokumentarni film matico predstavi skozi zgodovinsko in kronološko pripoved. Dogodke, ki so vplivali na njen razvoj ali ga celo zavirale, pa postavi v širši družbeni in politični kontekst. Foto: BoBo
Dokumentarni film matico predstavi skozi zgodovinsko in kronološko pripoved. Dogodke, ki so vplivali na njen razvoj ali ga celo zavirale, pa postavi v širši družbeni in politični kontekst. Foto: BoBo
Slavko Hren
Režiserja in soscenarista Slavka Hrena je presenetilo, da celovit film o Slovenski matici do še ni bil posnet, saj je matica ključno delovala pri razvoju slovenske znanosti in kulture. Foto: BoBo

Slovenska matica letos praznuje 150 let delovanja, kar je za tovrstne ustanove redkost tudi v evropskem okviru. V dokumentarnem programu TV Slovenija so ob tej priložnosti pripravili dokumentarni film Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, ki ga je režiral Slavko Hren, skupaj z Matejo Jančar pa sta poskrbela še za scenarij.

Prvi film o Slovenski matici
Dokumentarni film, ki je nastal ob 150. obletnici nastanka Slovenske matice, je prvi film o matici sploh. Slavko Hren v dokumentarnem filmu ni poskušal predstaviti le zgodovinskih dejstev, ampak tudi podati občutje posameznega zgodovinskega trenutka. Pri tem si je pomagal z arhivskimi posnetki: "Ta film ima vgrajenih nekaj najdragocenejših podob, kot so, recimo, najstarejši posnetki Ljubljane iz leta 1909, pa Ljubljana v dvajsetih in tridesetih letih."

V dokumentarnem filmu sodelujejo še akademiki Drago Jančar, France Bernik, Primož Simoniti, Tine Hribar, Milček Komelj, Tadej Bajd, zgodovinarji Vasko Simoniti, Peter Vodopivec in Oskar Habjanič ter literarna zgodovinarka Silvija Borovnik. Pripovedovalec zgodbe je Ivo Ban, zgodovinske citate pa interpretirata Jasna Rodošek in Janko Petrovec.

Tako so kmalu po ustanovitvi izšla prva znanstvena dela, ki so ključno izoblikovala slovensko znanstveno terminologijo. Glede tega je trenutni predsednik Slovenske matice Milček Komelj dejal, da je bila "Matica temelj za razvoj slovenske znanstvene terminologije".

Matica kot slovensko intelektualno jedro
Matica je med svojim delovanjem navezala stike z evropskimi univerzami in akademijami ter opravljala vlogo slovenskega intelektualnega jedra vse do nastanka univerze in SAZU, ki ju je pomagala ustanoviti. Njeno poslanstvo je namreč bilo dvigovanje ravni izobraženosti in znanja, ustvarjanje slovenske terminologije za različne stroke in tiskanje zahtevnejših del v slovenskem jeziku.

Ključno je vplivala tudi na razvoj filozofije v Sloveniji, saj je prva filozofska knjiga – Predsokratiki v prevodu Antona Sovreta – po drugi svetovni vojni izšla prav pri Slovenski matici.

Zgodba o matici je tako po besedah Slavka Hrena "veličastno delo malega naroda in ljudi, ki so bili pripravljeni v različnih obdobjih žrtvovati in dati na pladnju svoje znanje, čas, intelekt in tudi svojo poštenost za slovensko besedo".