Kot skladatelj, pisec besedil, kitarist in vokalist je Gil ustvaril enega najizrazitejših umetniških profilov. Njegova popglasba z nalezljivo ritmično strukturo, melodično raznolikostjo in ubranim prepletanjem slogov je očarala občinstvo po vsem svetu, doma pa ga je ustoličila kot enega največjih kantavtorjev. Ponaša se s številnimi izdanimi albumi in več grammyji.

Priljubljen je tudi po Evropi, v ZDA, na Japonskem, pa tudi v Sloveniji, kjer je že večkrat nastopil, nazadnje leta 2011. Kot so organizatorji zapisali ob njegovem takratnem gostovanju, Gil obdobja in okoliščine burnega in pestrega brazilskega življenja prevaja v mednarodni jezik glasbe, ki je dodatno obogaten s pronicljivimi, mestoma tudi družbeno kritičnimi besedili.

Tradicionalni bahijski ritmi sambe in rumbe v njegovih skladbah so prežeti z melodijami bossa nove in začinjeni z zvrstmi reggaeja, fanka in rocka. Spogledujejo se z afriško in orientalsko kulturo, ki ustvari melodično bogato, sočno in sončno glasbo, opremljeno z brazilsko-portugalsko mehko in spevno besedo.

Gil se je rodil leta 1942 v državi Bahia, zibelki brazilskih glasbenih velikanov, kot so pionir bossa nove Joao Gilberto ter Caetano Veloso, Gal Costa in Maria Bethania. Z Velosom je bil Gil del kulturnega gibanja "tropikalistov" v 60. letih.

Njegov singel Aquele abraco (Tisti objem), ki je izšel leta 1969, ko se je Gil podal v izgnanstvo, je veljal za simbol odpora proti diktaturi (1964-1985). Med bivanjem v anglosaškem okolju je glasbenik svoj repertoar obogatil z novimi vplivi, ki so segali od Beatlov pa vse do Jimmyja Hendrixa. Leta 1972 se je vrnil v Brazilijo, v tem času pa se navdušil tudi nad reggeajem Boba Marleyja - ena njegovih večjih uspešnic je singel Nao Chore Mais, priredba Marleyjeve No Woman No Cry.

Med letoma 2003 in 2008 je bil tudi brazilski minister za kulturo, a je s funkcije odstopil in dal prednost glasbeni karieri in družini.