Hči ob materi sodi med tiste izjeme, ki se jih vedno znova učimo. Foto: MMC RTV SLO
Hči ob materi sodi med tiste izjeme, ki se jih vedno znova učimo. Foto: MMC RTV SLO
Katerega spola je kaj? Foto: MMC RTV SLO
Previdno pri prislovih ... Foto: MMC RTV SLO

Decembra se v parih dneh srečamo z dostimi ljudmi v večih mestih. Ko gremo v planinsko kočo, vsak spije dva piva in posedi na drvah pri peči. Teh dni se veselimo, s čemer se vsi strinjajo. V obeh povedih je skupaj šest napak. Jih najdete?

Nedoločni in negibni
Decembra se v parih dneh srečamo z dostimi ljudmi v večih mestih. V prvi povedi so tri pogoste napake. Par, dosti in več so nedoločni števniki, njihovega natančnega števila torej ne moremo določiti. V nasprotju z glavnimi števniki, ki jih pregibamo (en kozarec kuhanega vina, enega kozarca kuhanega vina, dve pomaranči, dveh pomaranč), pa nedoločni števniki niso pregibni. Zato se poved pravilno glasi: Decembra se v par (pog.)/nekaj (knjiž.) dneh srečamo z dosti ljudmi v več mestih. Podobno je z besedo toliko: s tolikimi darili je pravilno s toliko darili. Drugače je, če gre za kazalni mernostni zaimek tolik, ki izraža velikost (tolika smreka).

Ko gremo v planinsko kočo, vsak spije dva piva in posedi na drvah pri peči. Spijemo lahko dve steklenici piva ali dve pločevinki piva, knjižno pogovorno pa dve pivi. Sedimo lahko na drvéh ali dŕvih, vrnemo pa se z drvmí, ne pa drvami. Predlog na se veže z mestnikom: na kom ali čem? Drva: drva, drv, drvom, drva, na drveh/drvih, z drvmi.

Zadnja poved Teh dni se veselimo, s čemer se vsi strinjajo ima eno napako: s čemer se pravilno glasi s čimer. Vse oblike: kar, česar, čemur, kar, pri čemer, s čimer.

Z ničimer merimo nič
Pridejo dnevi, ko nismo z ničemer zadovoljni. Vstanemo prepozno, stopimo v lužo, v službi razbijemo skodelice, sesuje se računalnik, nad čemer se ves dan pritožujemo, namesto da bi se nasmejali. Tudi v teh povedih sta dve napaki: Pridejo dnevi, ko nismo z ničimer zadovoljni. Vstanemo prepozno, stopimo v lužo, v službi razbijemo skodelice, sesuje se računalnik, nad čimer se ves dan pritožujemo, namesto da bi se nasmejali. V pogovornem jeziku pa res najpogosteje rečemo z ničemer in nad čemer.

Nič: nič, ničesar, ničemur, nič, pri ničemer, z ničimer.
Vidimo, da skloni pogosto zmedejo tudi nas, kaj šele tiste, ki se slovenščine učijo. Ali morda slovenščino? Tukaj sta pravilni obe obliki.

Včasih ne vemo, ali gremo po hčer, hči ali hčerko. Ali na obisk pride hčer, hči ali hčerka? Ali gre k prijatelju in je morda že pri njemu? Ali pri njem? Hči in hčerka sta dve besedi.

Hčerka: hčerka, hčerke, hčerki, hčerko, pri hčerki, s hčerko.
Grem po hčerko (tožilnik), pride pa hčerka (imenovalnik).
Hči: hči, hčere, hčeri, hčer, pri hčeri, s hčerjo (in ne s hčero).
Grem po hčer (in ne po hči), pride pa hči (in ne hčer).

Njemu (komu ali čemu), Tadeju, lahko prinesem ali podarim knjigo, vendar sem lahko le pri njem, ne pa pri njemu (pri kom ali čem).

Prvotni pomen besede sklon je pregibanje, upogibanje in je prevod latinskega izraza declīnāre 'sklanjati', ki je prvotno pomenil 'odkloniti, skloniti, umakniti se'. Oblike besed v slovenščini res ves čas odstopajo prostor in se umikajo druga drugi.

Sklon je odvisen od glagola ali predloga. To, o čemer govoriš, je zanimivo. O kom ali o čem govoriš? O ničemer. To je mestnik. Če nismo napisali nič takega, kar česar ne bi razumeli, vas vabimo k reševanju kviza, da preverite, kako dobro poznate sklone in njihovo rabo.